Stratigrafska zgradba terciarne tektonostratigrafske enote B1 v vzhodni Sloveniji

Avtorji

  • Bogomir Jelen
  • Helena Rifelj

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2002.010

Povzetek

Visoka inkonsistenca in inkoherenca sta bili 150 let prisotni v stratigrafiji zgornjega paleogena in spodnjega miocena Slovenije. Problem smo rešili tako, da smo poskušali strogo izpeljati avtentično Galileievo raziskovalno metodo. Postopek logične in empirične verifikacije je potrdil obstoj terciarne tektonostratigrafske enote B1. Z nanoplanktonsko in planktonsko foraminiferno biostratigrafijo smo dosegli primerno biokronostratigrafsko ločljivost za postavitev novega splošnega kronostratigrafskega modela pozicijskih odnosov med litološkimi enotami. Načela novih znanstvenih disciplin so nam pomagala preiti napake v prenosu sporočila (zmanjšati šume) od vira (kamenine) do oblikovanja koncepta, ki so problem povzročile. Tako nam je uspelo zelo zmanjšati inkoherenco in inkonsistenco (visoko informacijsko entropijo = nedoločenost znanja). Sproščena količina informacije nam je omogočila odgovoriti tudi na pomembna vprašanja, ki so presegala začetni prob lem, npr.: ali je tektonostratigrafska zgradba vzhodne Slovenije posledica procesov tektonike plošč in katerih, ali obstajajo stratigrafski argumenti proti teoriji kontinentalnega pobega in razdvojitvi prvotno enotnega Slovensko-madžarskega paleogenskega bazena med pobegom, ali v BI obstajajo stratigrafski ekvivalenti formacijam v Madžarskem paleogenskem bazenu, kje so v Sloveniji pomembne kronostratigrafske meje eocen / oligocen, paleogen / neogen, rupelij / katij in kiscellij / egerij, ali se B1 nadaljuje na Hrvaško in v Srednjemadžarsko tektonsko cono?

Prenosi

Kako citirati

Jelen, B., & Rifelj, H. (2002). Stratigrafska zgradba terciarne tektonostratigrafske enote B1 v vzhodni Sloveniji . Geologija, 45(1), 115–138. https://doi.org/10.5474/geologija.2002.010

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>