Spodnjejurske plasti s školjkami v južni Sloveniji

Povzetek

Spodnjejurske plasti južne Slovenije izdanjajo na površini več 100 km2 in ponekod dosežejo debelino več kot 300 metrov. Nastale so na Dinarski karbonatni platformi. V njih so bogata nahajališča značilnih školjk, ki so v pliensbachiju in toarciju množično poselile obsežne, med seboj povezane plitvomorske predele zahodnega in južnega obrobja Tetide ter vzhodnega Pacifika. Najzanimivejše so tri vrste velikih školjk: Lithiotis problematica, Cochlearites loppianus in Lithiopedalion scutatus. Najdemo pa še številne vrste rodov Gervilleioperna, Mytilus, Opisoma in Pachyrisma (s podrodovoma Pachymegalodon in Durga). Školjke so na področju južne Slovenije, v pretežno mirnem okolju zaprtega šelfa sestavljale podmorske trate ali biostrome. Njihove lupine le malokje najdemo v življenjskem položaju. Horizont s školjkami (»litiotidni horizont«) v južni Sloveniji uvrščamo v pliensbachij (domerij). Debel je do 75 metrov in se skoraj ne izklinja. V njem so posamezne lumakele školjk debele od nekaj centimetrov do 10 metrov in so vezane skoraj le na plasti temnega, mikritnega, ponekod lapornatega apnenca in bituminoznega dolomita. Biodiverziteta v njih je zelo nizka. Vmesne plasti brez školjk najpogosteje sestavljata oolitni in biosparitni apnenec. V našem prispevku so opisana posamezna nahajališča iz različnih predelov karbonatne platforme. Podane so paleogeografske in paleoekološke razmere, ki so pogojevale obstoj značilne školjčne favne.