Geološke razmere na Orlici

Povzetek

Zgornjekarbonske in spodnjepermske plasti ne vsebujejo fosilnih ostankov in so vsled tega združene v permokarbon. Zastopane so s skrilavimi glinovci, kremenovimi peščenjaki in konglomerati. Kontinentalno-lagunske srednjepermske grödenske plasti sestoje iz rdečega meljevca in glinovca. Spodnjemu triasu pripadajo dolomit, lapor, meljevec in apnenec. V aniziju je dolomit. Ladiniju pripadajo skrilavi glinovci, ploščasti apnenci, diabazi in tufi. Norij in retij sta pretežno v dolomitnem razvoju in le deloma v faciji dachsteinskega apnenca. Vrhnja jura in nižji del spodnje krede sta v razvoju biancone apnenca. Hauteriviju in barremiju pripada lapornati apnenec z rožencem. Aptij, albij in cenomanij so v flišnem razvoju. Med terciarnimi kameninami, ki obkrožajo Orlico, so najstarejši egerijski kremenovi peski in peščenjaki z vložki glinovcev in laporjev. V badeniju, ki leži transgresivno na starejših kameninah, dobimo litotamnijski apnenec, apnenčev peščenjak in lapor. Sarmatijske starosti so apnenčevi peščenjaki, peščeni in glineni laporji ter pesek. Panoniju pripada lapor, pesek in peščenjak. Pliocen pa je zastopan pretežno s kremenovim peskom. Orlica z obrobjem pripada vzhodnemu podaljšku Posavskih gub in predstavlja tektonsko močno razkosano antiklinalo. Poleg nagubanih so prisotne tudi narivne strukture. Številni prelomi potekajo v smereh NW-SE in SW-NE.