Litološke značilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem

Povzetek

Oligocenske in miocenske plasti na Kozjanskem, kot delu Paratetide, so razvite v razponu od kiscellija do panonija, z dvema hiatusoma, ki obsegata prvi ottnangijsko in karpatijsko stopnjo ter del badenija, drugi pa krajše obdobje med badenijem in sarmatijem. V kiscelliju so se odlagale psevdosoteške plasti, ki so razvite kot bazalni konglomerat, peščenjak, glina, lapor in premog, tem pa sledi laporna glina (sivica). Klastično sedimentacijo spremlja vulkanizem z andeziti in daciti ter njihovimi in riolitnimi tufi. Egerijska stopnja je zastopana s peski, peščenjaki, meljevci, glinavci, laporji in tufi (govške plasti), za eggenburgij pa so značilne plasti kremenovega in glavkonitnega peščenjaka (maceljski peščenjak), peska, konglomerata ter poredko tufa. Najbolj pestro so na Kozjanskem razvite plasti badenijske starosti, znane kot laške plasti. Zanje so razen laporjev in meljevcev značilni masivi litotamnijskega apnenca ter plasti biokalkarenita in kalcirudita z morsko favno. Poredko so zastopani tudi tufi, ki so bili v teh plasteh novo odkriti. V sarmatiju je morsko okolje sedimentacije zamenjalo brakično in sladkovodno. Transgresijsko odloženim konglomeratom slede peski, laporji in peščenjaki ter redke plasti lapomatih apnencev. Klastični sedimenti nastopajo tudi v panoniju.