Hidrogeološka karakterizacija kraških izvirov na območju habitata belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v Beli krajini (JV Slovenija)

Povzetek

Izviri zahodno od Črnomlja, v JV Sloveniji so habitat črnega (Proteus anguinus parkelj) in belega močerila (Proteus anguinus anguinus). Nekateri od teh izvirov so tudi edini znan habitat te endemične vrste črnega močerila. V zadnjih desetletjih je opazen upad populacije močerilov. Za boljši vpogled in ocenitev hidrogeoloških značilnosti prispevnega območja izvirov, je zaradi hitrega odtoka in toka podzemne vode pomembno pogosto spremljanje stanja. Potencialni vplivni dejavniki in parametri podzemne vode, ki bi lahko vplivali na slabšanje stanja ohranjenosti močerila še niso opredeljeni. Ker močeril večino časa živi v vodi, bi lahko potencialni kritični dejavnik bila višja temperatura vode (>12 °C) ali višja vsebnost nitrata v vodi (>9.2 mg/l). Izsledki šestmesečnega spremljanja kažejo, da bi potencialni kritični parameter za slabšanje stanja ohranjenosti močerila bila temperature vode nad 12 °C v mesecih julij in avgust v opazovanem obdobju. Vsebnost nitrata bi prav tako lahko bil kritični parameter oz. razlog za upad števila močerilov in slabšanje stanja tega habitata. Najvišje vsebnosti nitrata so mejno vrednost za močerila presegale skoraj čez celotno opazovalno obdobje (z izjemo izvira Dobličice), razen v mesecu decembru. Vzrok za to je zelo verjetno zmanjšana kmetijska dejavnost oz. višja stopnja razredčenja v tem delu leta zaradi zmanjšane evapotranspiracije in višjih količin efektivnih padavin. Rezultati izmerjenih parametrov podzemne vode kažejo, na verjetno hidrogeološko povezavo med izviri Otovski in Pački breg ter med izviri Šotor, Jamnice in Dobličica. Izvir Obršec ima samostojno prispevno območje. V prihodnje bo podrobnejša opredelitev prispevnega območja izvirov mogoča z detajlnim geološkim kartiranjem. Potrebno je ugotoviti izvor nitrata (izotopske analize nitrata), kvantificirati mejne vrednosti kritičnih parametrov, določiti vse možne vzroke za slabšanje stanja ohranjenosti populacije močerila in opredeliti predloge ukrepov za preprečevanje oz. ustavitev upada populacije močerilov.