Calculation of the moving landslide masses volume from air images

Povzetek

Plaz Slano blato je izrednih dimenzij, daljši od 1 km in širine do 300 m. Premiki na njem velikosti do nekaj deset metrov na dan se dogajajo po deževnih razdobjih in se zopet umirijo, ko plaz napreduje več sto metrov. Ker s klasičnimi geodetskimi meritvami zaradi velikosti plazu in nedostopnosti ni bilo mogoče spremljati premikov plazečih se mas, so bila dogajanja na plazu spremljana s pomočjo zaporednih slikanj iz letala. V ta namen sta bili izvedeni dve posebni snemanji s posebnim letalom za daljinsko opazovanje, uporabljeni pa so bili tudi obstoječi posnetki rednega cikličnega snemanja še predno se je plaz sprožil. Na osnovi posnetkov so bili izdelani TIN in GRID površine za vsako snemanje posebej in geodetske karte površine v merilu 1:2.000 z izohipsami na 1 m. Za odločitev, kateri so nujni ukrepi za preprečevanje premikanja plazu, ki ogroža zaselek Lokavec, ki je neposredno pod plazom, je pomemben podatek, kolikšen je volumen premikajočih se mas. Ker je bila na razpolago prvotna površina terena pred plazenjem, se je izračun volumnov mas, ki so se “razlile” kot blatni tok preko prvotne površine, določil enostavno s presekom površin dveh stanj površine v različnih časih letalskega slikanja. Problem so predstavljale tiste plazeče se mase, ki so se vključile v blatni tok iz podlage. To so bile mase od starih plazenj, saj je poznano, da je bil plaz aktiven najmanj že dvakrat - pred dvesto in sto leti. Volumen stare plazine smo ocenili s pomočjo geološke ocene, s katero smo določili globino do hribinske podlage.Geološka ocena je temeljila deloma na terenskih vrtanjih, deloma pa na predpostavkah o debelini preperinskega sloja. Podatki o debelini plazu so bili interpretirani s pomočjo dveh vzdolžnih profilov in prečnih prerezov na razdaljah po 25 m. V vsak prerez so bile prenešene linije površin posameznih snemanj, dobljene s presekom med ploskvami površin in vertikalno ravnino prereza ter interpretirana linija podlage.. Volumni plazeče se mase med dvema profiloma so bili določeni s produktom polovice vsote ploščin preseka plazu med zaporednima presekoma in razdalje med presekoma. Po tem postopku je bil določen celotni volumen gibajočih se mas, ki je znašal 684.000 m3 (maja 2001). Ob upoštevanju teh in drugi vzporednih rezultatov se je pokazalo, da je za preprečitev prodora plazečih se mas do vasi Lokavec treba čim več mas zadržati z osuševanjem in odrivanjem na boke na plazu, tiste mase po oceni v količini med 300.000 do 400.000 m3 , ki ni mogoče zadržati na pobočju, pa odvoziti na deponijo. Pokazalo se je, da je izračun volumnov s pomočjo letalskega slikanja za velike plazove zelo primerna metoda, ki pa da rezultate šele ob podrobni geološki interpretaciji dogajanj na plazu.