Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov - Obetaven začetek načrta preventivnih ukrepov na področju pobočnih masnih premikov

Povzetek

Kljub dejstvu, da slovensko ozemlje v večjem delu sestavljajo sedimenti in sedimentne kamnine, je z geološkega vidika zelo raznoliko in slikovito. Ena od posledic te mnogoterosti so procesi pobočnih masnih premikov, ki so v Sloveniji pogost pojav. Skalni podori, usadi, zdrsi in drobirski tokovi so značilnejši v območju Alp, ki jih povečini tvorijo karbonatne kamnine. Zemeljski plazovi se pojavljajo domala po celotnem ozemlju Slovenije, večji na območjih klastičnih kamnin v hribovitih predelih, manjši, a številnejši pa v sedimentih vzhodne Slovenije. Škoda, povzročena zaradi pojavov pobočnih masnih premikov, je velika a strategije na državnem nivoju, ki bi se uspešno spopadla s to problematiko, predvsem v preventivnem smislu, v Sloveniji še nimamo. Prvi korak k tej strategiji je izdelava nacionalne baze plazov v Sloveniji, katere izdelava je predstavljena v tem prispevku. Namen baze je vsebovati vse znane pojave pobočnih masnih premikov na ozemlju Slovenije, podatki v njen pa bi morali biti redno vzdrževani, dopolnjevani in čim bolj popolni. Ob koncu projekta izgradnje nacionalne baze plazov, ki se je končal meseca maja 2005, je bilo v bazi zabeleženih preko 6600 plazov, od katerih jih je bila okoli polovica umeščena v prostor, vsak od teh zapisov pa je vseboval vsaj osnovni opis plazu. Izdelana podatkovna baza plazov predstavlja odlično priložnost za izdelavo kakovostnega načrta preventivnih ukrepov na področju pobočnih masnih premikov. Manjka le pravni akt, ki bi zavezal deležnike, da sproti sporočajo v podatkovno bazo pojave pobočnih masnih premikov in njihove opise.