Seizmogeološki in geotehnični pogoji gradnje v zgornjem Posočju

Avtorji

  • Mihael Ribičič
  • Renato Vidrih
  • Matjaž Godec

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2000.011

Povzetek

Po potresu 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju so bile narejene številne raziskave in analize posledic potresa z namenom pridobivanja podatkov za čim boljše poznavanje seizmičnosti, čim boljšo sanacijo objektov in potresno varnejšo gradnjo v prihodnosti. Pri tem je nujno sodelovanje seizmološke, geološke in gradbene stroke. Največ poškodb ob potresu 12. aprila 1998 je bilo na starejših objektih. Pri oceni učinkov potresa na gradbene objekte smo na Upravi RS za geofiziko in na Gradbenem inštitutu ZRMK uporabili podatke, ki smo jih zbrali sami, kot tudi podatke, ki so jih zbrali ocenjevalci poškodb na objektih, ki so delali v okrilju Ministrstva za okolje in prostor. Metodologija ocenjevanja poškodb se dovolj dobro ujema s predpisanimi navodili, tako da lahko vse podatke uporabljamo pri ocenjevanju učinkov potresa v skladu z navodili EMS lestvice (Evropska potresna lestvica). Poleg analize poškodb objektov smo izdeleli tudi karto seizmične mikrorajonizacije Posočja, ki gradbenikom omogoča upoštevati pri sanaciji poškodovanih objektov in novogradnjah tudi pričakovano osnovno stopnjo seizmičnosti pri verjetnosti potresa s povratno periodo 500 let in lokalno sestavo tal. Na osnovi geoloških in seizmoloških raziskav so bili ocenjeni splošni inženirsko geološki in geotehnični pogoji gradnje.

Prenosi

Kako citirati

Ribičič, M., Vidrih, R., & Godec, M. (2000). Seizmogeološki in geotehnični pogoji gradnje v zgornjem Posočju . Geologija, 43(1), 115–143. https://doi.org/10.5474/geologija.2000.011

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>