Podmorski piroklastični sedimenti terciarnih bazenov severovzhodne Slovenije

Povzetek

V terciarnih bazenih severovzhodne Slovenije je imelo vulkansko delovanje v celoti podmorski značaj in je potekalo istočasno s klastično sedimentacijo. Piroklastični sedimenti so večinoma vezani na gostotne tokove napajane iz vulkanskih izbruhov, ki so imeli kot intergranularno fazo bodisi plin ali vodo. Pri Trobnem Dolu v Laškem bazenu je nastalo preko 100 m debelo zaporedje piroklastičnih sedimentov z enim samim vulkanskim izbruhom. Piroklastični tok, katerega je napajal vulkanski izbruh je imel kot intergranularno fazo plin, zaradi česar se je počasi ohlajal. Prepoznavne lastnosti so velika vsebnost črepinjic vulkanskega stekla v osnovi, normalna gradacija plovčevih lapilov, lapili s porušeno notranjo strukturo in prisotnost zoglenele organske snovi. V Smrekovškem vulkanskem kompleksu najdemo številne sedimentacijske enote nastale s piroklastičnimi tokovi, ki so se napajali iz vulkanskih izbruhov in so imeli kot intergranularno fazo plin, vendar so debeli le do 5 m. Poleg njih najdemo tudi sedimentacijske enote nastale z gostotnimi tokovi, ki so se prav tako napajali iz vulkanskih izbruhov, a so imeli kot intergranularno fazo vodo. Za te sedimentacijske enote je značilno manjšanje zrnavosti in tanjšanje plasti navzgor, ki je zelo podobno sedimentacijskim enotam nastalim z gravitacijskimi vulkanoklastičnimi turbitinimi tokovi. Zaporedje izlivnih vulkanskih kamnin ter avtoklastičnih, piroklastičnih, presedimentiranih vulkanoklastičnih in mešanih vulkanoklastičnihsiliciklastičnih sedimentov v Smrekovškem vulkanskem kompleksu je debelo do 1000 m in dokazuje njegov zapleten erupcijski in sedimentacijski razvoj.