Geološka pisna dediščina Šaleške doline in okolice

Povzetek

Članek predstavlja najstarejše naravoslovne, še posebej geološke vire, ki obravnavajo Šaleško dolino in okolico in ki imajo težo kulturne dediščine tega območja. Iz arhaične nemščine smo prevedli Hacquetovo besedilo iz leta 1784, ki govori o Dobrnskih toplicah in mu dodali pojasnila ter pripombe. Ponatisnili smo del njegove litohidrografske karte s sredino v Šaleški dolini z geološkimi pojasnili glede te doline. Kot najstarejše geologe (geognostike), ki so preiskovali Šaleško dolino, omenjamo Nemca Kefersteina, sicer avtorja prve geološke karte Nemčije, Studerja, cenjenega švicarskega geologa in ustanovitelja Geološkega zavoda Švice ter Ami Bouéja, ustanovitelja Francoskega geološkega društva. Prvo sodobno geološko karto večjega dela Šaleške in Dobrniške kotline pa je med leti 1854 in 1856 izdelal M. Vincenc Lipold, prvi geolog slovenskega rodu in dolgoletni ravnatelj Rudnika živega srebra Idrija. Zaključujemo z letom 1875, ko so prevrtali glavno velenjsko premogovo plast, s čimer so dokazali bogato ležišče premoga. Leto 1875 velja tudi za začetek delovanja Premogovnika Velenje.