Potres 12. julija 2004 v zgornjem Posočju - preliminarne geološke in seizmološke značilnosti

Povzetek

Potres 12. julija 2004, ki je po šestih letih ponovno zatresel potresno najnevarnejši konec Slovenije in je bil približno 10-krat šibkejši od potresa 12. aprila 1998, je znova opozoril na potresno nevarnost v Sloveniji. Nastal je ob 13. uri in 4 minute po UTC oz. 15. uri in 4 minute po lokalnem času. Preliminarni koordinati epicentra sta 46,32 N in 13,63 E, njegovo žarišče je bilo globoko okoli 8 km. Potres z magnitudo 4.9 je povzročil največje učinke med VI. in VII. stopnjo po EMS-lestvici v vasi Čezsoča in v okolici ter nekaterih predelih Bovca. Seizmološki podatki so preliminarni in se še dopolnjujejo, zato je večji del članka namenjen posledicam potresa v naravi. Potres je pokazal na nevarnost lokalnih ojačitev potresnih valov, saj so bili ponekod povečani za celo stopnjo. Ob potresu so nastali številni pojavi plitvih porušitev v naravi. Največ je bilo padanja skal, širjenja obstoječih in odpiranja novih razpok, plazenje ob robu teras in hribinskih podorov. Analiziranih je bilo 44 hribinskih podorov, od katerih je bilo le pet srednje velikih, kar dokazuje, da je bila intenziteta potresa premajhna, da bi aktivirala zdrse blokov kamnin globlje pod površino. Opisani so tudi pojavi dolgih razpok ob robovih teras, kar je ponekod povzročilo poškodbe objektov. Relativno majhna intenziteta potresa je bila sreča tudi za obe veliki plazišči, Log pod Mangartom in Koseč nad Kobaridom, saj potres nanju ni vplival.