Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi

Avtorji

  • Mihael Ribičič
  • Marko Kočevar

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2003.016

Povzetek

Večji hribinski podori pogosto povzročijo sekundarne pojave. Teh je nastalo posebej veliko ob hribinskem podoru nad Kosečem. Podor sam je nastal kot posledica hribinskega plazu, ki se skozi celo leto 2002 giblje s hitrostjo 1.2 m na mesec. Kinetični udar podora je nadalje sprožil še večji zemljinski plaz, ki je zasul grapo hudourniškega potoka Brusnika. Po močnejših deževjih so se začeli prožiti še drobirski tokovi. Sanacija zaradi težke dostopnosti na območju hribinskega podora in zemljinskega plazu ni možna. Sprejeta je bila odločitev, da se izvajajo zaščitni ukrepi (ogledi CZ, geološki ogledi, alarmni sistem, razširitev struge, nov most, geodetsko merjenje premikov, inklinometerske meritve) in selitev najbolj ogroženih hiš.

Prenosi

Kako citirati

Ribičič, M., & Kočevar, M. (2003). Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi . Geologija, 46(1), 159–166. https://doi.org/10.5474/geologija.2003.016

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>