Stopniški konglomerati

Povzetek

Ozemlje med Stopnikom, Šebreljami in Šebreljskim vrhom gradijo pisano razvite klastične, karbonatne in vulkanogene kamnine ladinijske starosti v debelini več kot 600 m. Te ležijo na deloma erodiranem anizjskem dolomitu, ki je z močnimi srednje triasnimi prelomi razsekan na posamezne strukturne bloke. Za razčlenitev paleogeografskih razmer so ključnega pomena pisane vulkanogene sedimentne kamnine s konglomeratnimi lečami, ki predstavljajo osrednji del ladinijskih kamnin na širšem območju Stopnika. V okviru šebreljskega strukturnega bloka smo izdvojili med vulkanogenimi sedimentnimi kamninami deset konglomeratnih leč. Njihovi preseki so dolgi od nekaj 10 do 550 m in debeli 15 do 60 m ter se raztezajo v smeri NW-SE. V spodnjem in zgornjem delu litološkega zaporedja sestavljajo leče konglomerati z urejeno notranjo strukturo, gostejšim zlogom prodnikov in dobro izraženo plastnatostjo, v sredini zaporedja pa prevladujejo peščeni konglomerati in prodnati tufski peščenjaki z manj urejeno notranjo strukturo, redkejšim zlogom prodnikov ter manj izraženo plastnatostjo. Prodnike sestavljajo različne vrste apnencev, dolomitov, predornin, tufov, tufskega peščenjaka in konglomerata, ki izvirajo pretežno iz spodnje ladinijskih kamnin. Obravnavane sedimentne kamnine interpretiramo kot produkt aluvialno vršajnih in vršajno deltnih sedimentacijskih kompleksov. Te so tranzgresivno prekrili tufsko muljasti morski sedimenti, ki prehajajo v cordevolski dolomit.