Alga Lithocodium (syn. Bacinella irregularis)-graditelj krpastih grebenov znotraj srednjeaptijskega lagunskega apnenca, Sabotin pri Novi Gorici

Povzetek

V vzhodnem pobočju Sabotina pri Novi Gorici smo raziskali do okoli 40 m debel, morfološko lepo izražen srednjeaptijski (cona Palorbitolina lenticularis) krpasti greben (patch reef). Razvit je med lagunskimi apnenci nad bazalno enoto, sestavljeno iz nepopolno razvitih oolitov (supeficial oolites). Prekrivajo ga sedimenti nastali v plitvem morju in v medplimski coni, ki razkrivajo kratkotrajne periodične okopnitve in zgodnje diagenatski dotok sladke vode (teksture ptičjega očesa, vadozni melj, haraceje). Nad temi sedimenti, znotraj cone Salpingoporella dinarica, so razviti tanko plastnati do ploščasti laminirani bituminozni apnenci. V osrednjem delu grebena se menjavajo leče apnenca z algami Lithocodium in strukturo boundstone z do 4 m debelimi plastmi z rudistnimi školjkami, ki jih ločujejo pasti debelo do srednjezrnatega, srednje do slabo sortiranega biokastičnega apnenca. Ti faciesi se tudi lateralno prepletajo in so koncentrirani v osrednjem delu grebena. V tem delu je greben najdebelejši. V njem prevladujejo apnenci s strukturo packstones, grainstones in boundstones. Obdajajoče lagunske sedimente, ki jih sestavljajo apnenci s prevladujočo strukturo mudstone in wackstone, smo raziskali v tako imenovanem standardnem profilu Sabotin, ki je 300 m severno od obravnavanega grebena. Raziskali smo tri vertikalne profile, ki zajemajo debelino 64 do 100 m (A = 90 m, B = 100 m, C = 64 m). Srednji profil B, ki obsega največjo debelino in najbolje prikazuje vertikalni facialni razvoj znotraj krpastega grebena, smo določili kot referenčni profil. Ta zajema tudi neposredno bazalno enoto iz peloidnih apnencev s packstone strukturo, ki vsebujejo tudi ne popolnoma razvite ooide. Za sam krpasti greben je značilna favnistična združba enot bogatih z algami Lithocodium in rudistnimi školjkami. Prekriva ga enota plitvomorskih peloidnih apnencev s strukturo packstone in z zelo malo biogenih alokemičnih komponet. Nad njimi je enota bogata s teksturami ptičjega očesa in vadoznim meljem, nastala v medplimski coni. Sledijo tanko laminirani črni muljevci, ki prekrivajo splošno zaporedje prepletanja grebenskih in lagunskih sedimentov. Pri korelaciji z uporabo različnih časovnih črt (vodilnih horizontov), se pokaže velik vpliv in pomembnost, že zelo zgodnje diferencialne kompakcije ne cementiranih drobnozrnatih sedimentov v primerjavi z jedrom krpastega grebena. Večja debelina samega krpastega grebena, je posledica zgodnje diagentske morske freatske cementacije osrednjega dela grebena in zgodnje vezave sedimenta z algami Lithocodium aggregatum (syn. Bacinella irregularis), kar je povzročilo manjšo stopnjo kompakcije. Nadalje smo lahko, glede na položaj krpastega grebena, določili smer raztezanja lagune in odprtega morja. Alge Lithocodium aggregatum so glavni sestavni organizem raziskovanega krpastega grebena, ki se pričenja z inkrustacijami različne podlage in biogenih drobcev. Končno se je izoblikovala gosta mreža zaporedja inkrustacij, ki se intenzivno prepletajo s splošnimi sedimentnimi teksturami in grade znotraj sedimentov velik »biogenocementiran « krpasti greben. Korelacija treh profilov A, B in C nam dovoljuje razkritje zgodovine diferencialne kompakcije sosednjih lagunskih sedimentov v primerjavi z bolj masivnim apnencem krpastega grebena. Izkaže se, da je glavnina kompacije potekala v času odlaganja okoli 50 m sedimentov krovnine krpastega grebena. Diferencialna kompakcije je povzročila razliko v debelini od krpastega grebena (profil B) proti sedimentom z večjim lagunskim vplivom (profil A) za okoli 10 m na lateralni razdalji približno 50 m.