Litofacialne značilnosti smrekovških vulkanoklastitov (severna Slovenija)

Povzetek

Smrekovško podgorje grade vulkanske kamnine zgornjeoligocenske starosti. Njihov nastanek je vezan na razvoj vulkanskega masiva, sestavljenega iz enega ali več stratovulkanov, ki so delovali v morskem okolju. Podlaga sestoji iz mezozojskih karbonatnih kamnin, ponekod tudi iz zgornjeoligocenskih laporjev in meljevcev. Sestava magme se je med vulkanskim delovanjem spreminjala. Prvotna sestava magme je bila toleitna, vendar se je, najverjetneje zaradi kristalne frakcionacije, diferencirala, sprva v andezitno in nato v riodacitno. V zgodnjem obdobju je prevladovala neeksplozivna vulkanska dejavnost. Tedaj je bil najpomembnejši način fragmentacije avtoklastičen, vezan na procese nenadnega ohlajanja lave v vodnem mediju oziroma magme ob intruzijah v plitvo ležeče vlažne sedimente. V poznejšem obdobju vulkanskega delovanja so se pojavile tudi magmatske in magmatsko- hidrovulkanske eksplozije. Najverjetneje so le-te povzročile tudi nastanek vulkanoklastičnih debritnih in turbiditnih tokov. Plitvi intruzivi (sin-vulkanski silli in dyki) so predstavljali lokalni izvor toplote, zaradi katere so v okolnih, z morsko vodo prepojenih sedimentih iz pornih vod nastajale tople raztopine s povečano vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi. Zaradi njihovega delovanja so začeli kristalizirati zeoliti laumontit, analcim, klinoptilolit, heulandit, thomsonit, yugawaralit in avtigeni silikati: prehnit, pumpellyit, albit, apofilit, epidot, sfen, klorit in glineni minerali z zmesno strukturo vrste klorit/montmorillonit. Avtigeni minerali nadomeščajo prvotne sestavine kamnin ali pa zapolnjujejo pore in razpoklinske sisteme v kamnini.