Pregled neogenskih formacij in plasti v Sloveniji, zahodna Centralna Paratetida

Povzetek

Neogenska sedimentna zaporedja so prisotna v severovzhodnem in vzhodnem delu Slovenije. Njihov nastanek je vezan na razvoj zahodnega dela Panonskega bazena in Centralne Paratetide ter posledično na globalno, regionalno in lokalno tektonsko aktivnost ter globalne transgresijsko-regresijske cikle. Sedimentna zaporedja so opredeljena v več formacijah in plasteh, ki so se razvijala na treh večjih ločenih območjih. Prvo je severno od Periadriatskega preloma in Srednje-madžarske prelomne cone, kjer je bila sedimentacija vezana na Mursko-Zalski in Štajerski bazen. Neogenska zaporedja južno od omenjene prelomne cone so se razvijala na dveh ločenih območjih, v pasu od Tunjic do Kozjanskega ter na območju Krškega in niso del nobenih večjih bazenov. Od egerija do spodnjega badenija se sedimentna zaporedja med različnimi območji izrazito razlikujejo, medtem ko je sedimentacija od srednjega badenija dalje na različnih območjih delno primerljiva. Egerijski in eggenburgijski sedimetni so prisotni le južno od prelome cone, ottnangijske in karpatijske sedimente pa najdemo le severno od nje. V obeh primerih je sedimentacija potekala v plitvomorskem in brakičnem okolju ter na kopnem. Bolj enoten je bil razvoj od badenija dalje, ko je transgresija povzročila poplavitev celotnega ozemlja, kar je omogočilo razvoj podobnega sedimentacijskega okolja v različnih območjih. Sprva kopensko, predvsem rečno okolje z aluvialnimi vršaji se je nadaljevalo v prehodno okolje z deltami in lagunami, ki ga je hitro poplavilo morje Centralna Paratetida. Sarmatijska zaporedja odražajo brakično okolje z zmanjšano slanostjo, ki so počasi prehajala v obsežne sisteme panonskih delt. Te so postopoma zapolnjevala porečja od zahoda proti vzhodu, kar je omogočilo korelacijo formacije v Mursko-Zalskem bazenu in na območju Krškega. V pliocenu je značilna kopenska sedimentacija z nastankom rek in jezer v novo nastalih intramontanih bazenih.