Hidrogeokemična in izotopska karakterizacija vodonosnika Učje, SZ Slovenija

Povzetek

Značilnosti podzemne vode vodonosnika doline Učje so bile raziskane z uporabo geokemijskih in izotopskih podatkov. Pretoki in fizikalno-kemijski parametri reke Učje in podzemne vode na izvirih odražajo podnebne značilnosti območja. Za dolino Učje je značilen mešani snežno-dežni režim z največjimi pretoki v času spomladanskega taljenja snega in jesenskih padavin ter najnižjimi pretoki pozimi in predvsem poleti. Temperatura podzemne vode in reke Učje je pozimi nižja in poleti višja. Rezultati specifične elektroprevodnosti kažejo na zelo prepusten karbonatni vodonosnik. Na vseh vzorčnih mestih so bile izmerjene višje vrednosti spomladi in jeseni, kar povezujem s snežnimi in deževnimi obdobji. Podzemna voda vodonosnika doline Učje je enotnega tipa (Ca-Mg-HCO3) z najvišjimi koncentracijami Ca2+, Mg2+ in HCO3– ionov. Med vzorčnimi mesti so bile ugotovljene razlike v koncentracijah Ca2+ in Mg2+ ter molskim razmerjem Mg2+/Ca2+. Izviri z nižjimi vrednostmi Mg2+ in nižjim molskim razmerjem izkazujejo apnenčevo napajalno območje, izviri z višjimi vrednostmi Mg2+ in višjim molskim razmerjem pa interakcijo z dolomitom. Vrednosti pH potrjujejo alkalnost voda, značilnih za karbonatne vodonosnike. Vrednosti izotopov vodika (δ2H) in kisika (δ18O) kažejo, da so glavni vir vode v vodonosniku padavine, ki nastanejo ob kompleksnem mešanju morskih in celinskih zračnih mas. Višinski izotopski efekt je opazen v nižjih vrednostih δ18O in δ2H na vzorčnih mestih višjih nadmorskih višin v primerjavi z izviri na nižjih nadmorskih višinah. Višinski izotopski učinek je najizrazitejši spomladi. Vrednosti δ13CDIC odražajo raztapljanje karbonatov in razgradnjo organske snovi.