Prečnodinarska cona povečane kompresije med Kraškim robom in Hrušico, NE Mikroadrija

Povzetek

Kvarnerski prelom deli Mikroadrijo (Jadranska mikroplošča, stabilno jedro Adrije) na padski in jadranski segment. Na skrajnem vzhodnem robu padskega segmenta leži istrski blok, ki je umeščen med desnozmični Kvarnerski in levozmični Sesljanskim prelom. Oba preloma potekata prečno na Dinaride in segata do njihove narivne meje. Mikroadrija se že od srednjega miocena naprej pomika proti Dinaridom, premikanje istrskega bloka je nasproti sosednjim blokom eksponirano, zato se je v Zunanjih Dinaridih izoblikovalo obsežno potisno območje (istrsko potisno območje), ki je usločeno proti severovzhodu. Določata ga dve upogibni coni, ena leži v podaljšku Sesljanskega, druga v podaljšku Kvarnerskega preloma. Zgradba narivne meje Dinaridov na severovzhodni strani istrskega bloka je zapletena, njen izstopajoči strukturni element je črnokalska anomalija, zaradi katere se je v istrskem potisnem območju in prečno na Dinaride razvila cona povečane kompresije (traverza Kraški rob - Hrušica), ki leži med sesljansko in kvarnersko upogibno cono. V kinematskem smislu od obeh močno odstopa, v njej so nastale različne geomorfološko odzivne deformacije, najbolj vidna med njimi je Vremščica (1027 m), ki predstavlja transpresivno antiklinalo znotraj širše cone Raškega preloma. Za razumevanje geneze reliefa Klasičnega krasa je pomembno vedeti, da se je greben Vremščice dvignil iz uravnanega kraškega površja.