Pogled v izgubljeno zgornjetriasno in spodnjejursko arhitekturo pobočja in roba Dinarske karbonatne platforme

Povzetek

V najjužnejših izdankih Slovenskega bazena se znotraj zaporedja, v katerem sicer prevladujejo hemipelagične kamnine in distalni turbiditi, pojavljajo (vele)plasti srednjejurske debelozrnate apnenčeve breče. V prispevku so te plasti opisane kot Ponikvanska breča in sicer kot člen Tolminske formacije. V opisu podajamo podroben opis proučenih profilov, vključujoč detajlne geološke karte in analizo litoklastov v breči. Iz slednjega je bilo možno rekonstruirati danes nerazgaljeni rob Dinarske karbonatne platforme. V poznem triasu je bil zanj značilen dachsteinski tip obrobnega grebena. Po triasno-jurskem izumrtju je arhitektura platforme sicer ostala enaka, vendar so grebene nadomestile peščene plitvine, za katere so značilni ooidi. V pozni spodnji juri in/ali zgodnji srednji juri je bilo območje pobočja razčlenjeno najverjetneje z normalnimi prelomi in nastala je stopničasta paleotopografija. V bajociju se je v času velikih regionalnih geodinamskih sprememb okrepila ekstenzijska ali transtenzijska tektonska aktivnost, ki je sprožila obsežne porušitve robnega dela Dinarske karbonatne platforme in nastale so tukaj opisane apnenčaste breče. To bi lahko povzročilo umik roba platforme, kar je razvidno iz pozicije zgornjejurskih obrobnih grebenov, ki se pojavljajo neposredno nad zgornjetriasnim in spodnjejurskim zaporedjem notranjega dela platforme.