Izrazoslovje in značilnosti naravnih mineralnih in termalnih voda v izbranih evropskih državah

Povzetek

Študija razpravlja o: 1) nacionalnih zakonodajnih okvirjih, izrazoslovju in kriterijih za priznavanje naravnih mineralnih in termalnih voda v izbranih evropskih državah (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Danska, Francija, Madžarska, Islandija, Italija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovenia in Španija), ter 2) predstavlja prvi pregledni več-nacionalni pregled hidrogeoloških in hidrogeokemijskih značilnostih številnih vodnih virov v teh regijah.
Naravne mineralne vode v Evropski uniji so definirane in regulirane z Direktivama 2009/54/EC in 2003/40/EC, implementiranima z nacionalno zakonodajo. Nasprotno, na nivoju EU ne obstaja zakonodajna definicija za termalne vode, nacionalne definicije so različne ali pa celo ne obstajajo. Kot termalna voda so običajno opredeljene vode s temperaturo iztoka vsaj 20 °C (v 6 od 15 držav), vendar obstajajo tudi definicije, ki upoštevajo odstopanje od povprečne letne temperature zraka. Nadalje, ponekod nacionalnih definicij nimajo (5 od 15 držav), tam jih običajno priznavajo na podlagi strokovnih mnenj.
V raziskavo smo vključili 678 naravnih mineralnih voda ter 2.390 termalnih voda in zbrali podatke o rabi, hidrogeoloških osnovah in hidrogeokemijskih pogojih. Primerjava podatkov je pokazala, da prevladujejo medzrnski, še posebej peščeni vodonosniki, in vodonosniki v sedimentnih karbonatnih kamninah (apnenec, dolomit, kreda). Nadalje, naravna mineralna voda ima najpogosteje manj kot 1 g/l skupnih raztopljenih snovi ter je zemeljskoalkalijsko- HCO₃ tipa. Presenetljivo lahko kar 21 % naravnih mineralnih voda uvrstimo tudi med termalne vode, saj imajo temperaturo nad 20 °C. Termalne vode imajo temperaturo običajno med 20 in 70 °C in TDS med 1 in 14,5 g/l, večino (z nad 30 °C) pa najdemo na Madžarskem. Hidrogeokemične lastnosti termalnih voda so bolj spremenljive kot pri naravnih mineralnih vodah, najpogosteje pa so vode Na-(HCO₃, Cl) tipa.