Deževnikovi iztrebki kot vzorčno stredstvo - primer uporabe na močno onesnaženem območju Hg žgalnice Pšenk (Idrijsko, Slovenija)

Povzetek

Na močno obremenjenem okolju živosrebrne žgalnice v okolici Idrije smo raziskovali zanimiv vzorčni medij - deževnikove iztrebke. Faktor obogatitve (EF) smo uporabili za oceno povišanih vsebnosti analiziranih elementov v deževnikovih iztrebkih in tleh ter za primerjavo s povprečnimi vsebnostmi v tleh Evrope. Predhodna (Teršič & Gosar, 2012) in ta študija sta pokazali, da so Hg vsebnosti in prostorska porazdelitev v deževnikovih iztrebkih dobro primerljive z vsebnostmi in porazdelitvijo v tleh na raziskovanem ozemlju, kar kaže da se onesnaženje tal dobro odraža v vsebnostih v deževnikovih iztrebkih. Primerjavo med vsebnostmi kemijskih elementov v deževnikov iztrebkih in tleh smo raziskovali z namenom, da bi ocenili stopnjo ujemanja vsebnosti elementov v deževnikovih iztrebkih in tleh. Poleg povišanega Hg smo določili tudi povišane koncentracije As, Ca, Cd, Mo, Pb in U v deževnikovih iztrebkih. Izračunani faktorji obogatitve (EF) so pokazali zmerno obogatitev v iztrebkih z Ca, Sr in P ter rahlo obogatitev z Mg, Zn in Cu. Vsebnosti v deževnikovih iztrebkih, vrhnjem z organsko snovjo bogatem sloju tal in tleh so glede na evropsko povprečje izjemno obogatene s Hg, sledijo obogatitve z Mo in Cd ter rahla obogatitev z As. Prostorske porazdelitve analiziranih elementov v deževnikovih iztrebkih kažejo večinoma podoben vzorec kot v tleh. Zaradi različne narave različnih vrst deževnikov in specifičnih lastnosti nekaterih elementov, lahko podatke o vsebnostih v deževnikovih iztrebkih uporabimo le kot približne napovedi o vsebnostih in porazdelitvi onesnaževal v tleh.