Razširjenost zgornjenorijske do retijske Slatniške formacije v Tolminskem pokrovu, vzhodne Južne Alpe

Povzetek

V noriju in retiju je bilo območje današnje Slovenije razdeljeno na Julijsko karbonatno platformo na severu, Dinarsko karbonatno platformo na jugu in vmesni Slovenski bazen. Na platformah sta se odlagala glavni dolomit in dachsteinski apnenec, medtem ko bazensko kamninsko zaporedje označuje baški dolomit. Nedavno je bilo v severnem delu bazena prepoznano zaporedje apnencev zgornjenorijske in retijske starosti, ki je bilo opisano pod imenom Slatniška formacija. V tej formaciji je bila raziskana združba konodontov in foraminifer. V pričujočem članku sta predstavljena dva nova stratigrafska profila, ki dokazujeta obstoj Slatniške formacije na celotnem severnem segmentu Slovenskega bazena. Profil Povdnar se nahaja pod previsnimi ostenji pod goro Šoštar v zveznem faciesnem pasu zahodno od tipske lokacije na Kobli. Če ga primerjamo s to lokacijo in z drugim predhodno raziskanim profilom na Slatniku, profil Povdnar razkriva bolj distalen bazenski razvoj, v katerem prevladujejo hemipelagični apnenci tipa mudstone do wackestone z radiolariji, spongijskimi spikulami in lagenidnimi foraminiferami. V teh apnencih so mestoma vidni sinsedimentni zdrsi. V profilu je nekaj kalciturbiditnih plasti tipa packstone ali grainstone s peloidi, intraklasti, redkimi radialnimi sferoidi (ooidi?) in bioklasti, med katerimi so bili prepoznani drobci ehinodermov, brahiopodov in mehkužcev, foraminifere, ostrakodi, polži, drobci koral, kalcimikrobov in redke zelene alge. Zaradi tovrstne faciesne združbe, kjer so presedimentirani apnenci zelo redki, je trend večanja zrnavosti in debeljenja plasti, ki je bil prepoznan v predhodno raziskanih profilih, v profilu Povdnar le slabo izražen. Drugi novo raziskani profil se nahaja na hribu Javor, kjer dobimo skrajno severozahodne razvoje Slovenskega bazena. V tem profilu je Slatniška formacija sestavljena izključno iz hemipelagičnih apnencev in tako kaže najbolj distalen značaj.