Ocena ranljivosti urbanega vodonosnika na osnovi okoljskih sledil

Avtorji

  • Branka Trček
  • Primož Auersperger
  • Albrecht Leis
  • Jürgen Sültenfuss

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2013.008

Povzetek

Podzemna voda pleistocenskega peščeno-prodnega vodonosnika je vir pitne vode Pivovarne Union, v neposredni bližini centra Ljubljane. Velik del napajalnega območja vodonosnika je urbaniziran, kar lahko ogroža kvaliteto pitne vode. Tveganje onesnaženja obravnavanega vira pitne vode se je proučevalo s pomočjo tehnik za določanje starosti podzemne vode. V ta namen se je prvič v v slovenskih urbanih območjih testirala uporaba sledila 3H-3He, CFCs in SF6. Razultati so pokazali, da je za določanje starosti podzemne vode v proučevanem urbanem vodonosniku najbolj uporabna 3H-3He tehnika, saj na koncentracije SF6, zlasti pa CFC, vpliva lokalno onesnaženje. S pomočjo omenjene tehnike je ugotovljeno, da je povprečna starost podzemne vode raziskovanega območja med 10 in 30 let. Bolj ko so vrtine oddaljene od Šišenskega hriba, bolj so ranljive na onesnaženje, ker so pod vplivom dotoka mlade vode s centralnega območja vodonosnika, ki je izpostavljeno urbanemu onesnaženju. Kemijske raziskave organskih onesnaževal v podzemni vodi dopolnjujejo predstavljene rezultate. Le te slonijo na nepoznanem slednem organskem onesnaževalu z osnovnim ionom, v katerem je razmerje med maso in električnim nabojem 147. Omenjena spojina se je odkrila s pomočjo kromatografske separacije in različnimi sklopljenimi tehnikami - plinsko kromatografijio z masno spektrometrijo (GC-MS), tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) in tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo na čas preleta ionov (LC-TOF MS). Odkrito sledno organsko onesnaževalo predstavlja, skupaj s 3H in 3He podatki, novo tehniko za proučevanje toka podzemne vode in prenosa onesnaženja v urbanem vodonosniku, tako v lateralni kot v vertikalni smeri.

Prenosi

Kako citirati

Trček, B., Auersperger, P., Leis, A., & Sültenfuss, J. (2013). Ocena ranljivosti urbanega vodonosnika na osnovi okoljskih sledil. Geologija, 56(1), 97–106. https://doi.org/10.5474/geologija.2013.008

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>