Uporaba naravnih sledil za študij drenažnega sistema nezasičene cone vodonosnika Ljubljanskega polja

Povzetek

V nezasičeni coni vodonosnika Ljubljanskega polja z medzrnsko poroznostjo smo proučevali tok podzemne vode v urbanem lizimetru. Monitoring drenažnega sistema zgornjega dela nezasičene cone, ki jo gradijo plasti avtohtonih in nanesenih sedimentov, je slonel na uporabi naravnih sledil. Podzemno vodo smo vzorčevali s keramičnimi sesalnimi svečkami, vgrajenimi v globinah 0,3; 0,6; 1,2; 1,8; 3,0 in 4,0 m. Rezultati so izpostavili najpomembnejše faktorje, ki nadzirajo hidrodinamične procese in prenos snovi na raziskovanem območju, kjer sta horizont tal in vegetacija odsotna. Fizikalno-kemijske in izotopske lastnosti vode so pokazale, da imajo plasti, ki vsebujejo glinen material, pomembno vlogo pri hidravličnih lastnostih raziskovanega območja. Kot posledica batnega efekta se nova padavinska voda in predhodno uskladiščene vode skoncentrirajo nad omenjeno plastjo in pridobijo lateralno komponento toka. Vertikalen preboj vode v nižje plasti nezasičene cone se pojavi po prednostnih poteh le v obdobju intenzivnih padavinskih dogodkov v odvisnosti od volumna predhodno uskladiščene vode. V nezasičeni coni, 3 m pod površjem, je povprečen zadrževalni čas podzemne vode pod takimi pogoji okoli 2 meseca.