Pregled nekaterih onesnaženih lokacij zaradi nekdanjega rudarjenja in metalurških dejavnosti v Sloveniji

Povzetek

Na ozemlju Slovenije se je rudarjenje začelo že v bronasti dobi. Od takrat naprej se je ta dejavnost odvijala s prekinitvami do današnjih dni. V okolju je pustila številne posledice. Rezultate geokemičnih raziskav na vplivnih območjih nekdanjega rudarjenja in metalurgije, ki so bile opravljene na Geološkem zavodu Slovenije, smo na osnovi primerjalnih analiz ovrednotili in izločili ozemlja na katerih vsebnost vsaj ene zakonsko določene težke kovine (As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Ni, Mo, Pb in Zn) presega uradne meje onesnaženosti. Z raziskavo smo zajeli 466 km2 površine na območjih Celja, Idrije, Jesenic in Mežice. Ta je pokazala, da so le na 7% celotne raziskane površine vsebnosti obravnavanih kovin pod zakonsko dovoljenimi koncentracijami. Na 18% raziskane površine vsebnosti težkih kovin presežejo uradno mejno vsebnost, na 59% omenjene vsebnosti presežejo opozorilno vsebnost ter na 16% (76 km2) raziskanih ozemelj kritično vsebnost težkih kovin v tleh. Ugotovili smo, da rudarstvo in predelava rude v Sloveniji predstavljata enega od glavnih načinov antropogenega vnosa težkih kovin v okolje na proučevanih ozemljih.