Problematika »cordevolskih« apnencev in dolomitov v slovenskih Južnih Alpah

Povzetek

V slovenskih Južnih Alpah je problematična stratigrafska uvrstitev in starost t. i. cordevolskega apnenca in dolomita, ki so ju slovenski raziskovalci poimenovali po cordevolski podstopnji karnija, ki jo ponekod več ne uporabljajo. Apnenci in dolomiti naj bi ustrezali cassianskemu dolomitu iz italijanskih Južnih Alp. V slovenskih Južnih Alpah ne poznamo platformnih grebenskih apnencev in dolomitov ladinijske starosti, ki bi bili časovni in genetski ekvivalent schlernskega dolomita. V severovzhodnemu delu Kamniško - Savinjskih Alp leži Korošiška formacija (zgornji del ladinija) na platformskih apnencih in dolomitih Ojstriške formacije, ki je ladinijske starosti. V apnencih najdemo tudi algo Diplopora annulata. Za preučevanje triasne stratigrafije Julijskih Alp in Južnih Karavank se torej odpira zanimiva problematika, zato na podlagi literaturnih podatkov podajam predlog stratigrafske razvrstitve posameznih litoloških enot, saj menim, da so različne kamnine, ki jim raziskovalci pripisujejo celoten ladinijski razpon, pretežno spodnjeladinijske starosti, masivni apnenci in dolomiti nad njimi pa so deloma ladinijske in deloma karnijske starosti. V karbonatnem masivu ne najdemo horizonta zgornjeladinijskih »wengenskih« plasti, ki bi predstavljal značilen, sledljiv horizont, tako da ne moremo postaviti meje med ladinijem in karnijem. Litološke meje se v tem primeru ne ujemajo s kronostratigrafskimi.