Izvor in značilnosti kamna v tlakovcih na osrednjem dvorišču Ljubljanskega gradu

Povzetek

Naravni kamen, s katerim je tlakovano osrednje dvorišče Ljubljanskega gradu, izvira iz območja Kukula, severovzhodno od mesta Prilep v Republiki Makedoniji. Ker prvotni kamen iz Kukula ni več na voljo na tržišču, so več poškodovanih tlakovcev nadomestili z dvema nadomestnima vrstama naravnega kamna. Naravni kamen "Bianco Sardo", ki so ga nedavno pričeli uporabljati kot nadomestek, se močno razlikuje od prvotne kamnine iz Kukula, tako po teksturi kot tudi po sestavi. Z napredovanjem menjave originalnih tlakovcev s kamnino "Bianco Sardo" postaja videz osrednjega dvorišča Ljubljanskega gradu izrazito neenoten. Izvirni kamen iz Kukula, ki je bil uporabljen v osrednjem dvorišču Ljubljanskega gradu, je metamorfnega izvora in pripada gnajsom. Ločili smo dve vrsti tlakovcev, tlakovce svetle in temne barve. Imajo podobno mineralno sestavo, ki jo sestavljajo kremen, glinenci (ortoklaz, mikroklin in plagioklazi), minerali iz epidotove skupine, sljude (muskovit in biotit), titanit, cirkon, klinopiroksen, kianit, pirit in kalcit. Svetli tlakovci so porfiroklastični, s protomilonitno do milonitno strukturo. Temno obarvani tlakovci imajo gnajsno strukturo, vsebujejo več kremena in epidota, manj glinencev in nič klinopiroksenov. Zanje je značilna intenzivna rekristalizacija in granoblastična struktura. Obe analizirani kamnini pripadata istemu kamninskemu masivu, le da so bili bloki med izkopom očitno odvzeti iz različnih delov kamnoloma. Razlike v teksturi in strukturi so posledica procesa metamorfne diferenciacije, ki je povzročila segregacijo in ločitev svetlih in temnih mineralov. V preteklosti je bil naravni kamen, ki je prišel iz Kukula, znan in klasificiran kot vrsta granita. Kamnina, ki se uporablja v osrednjem dvorišču Ljubljanskega gradu ni granit ampak granitni gnajs, zato predpostavljamo, da so v zadnji fazi obratovanja kamnoloma pri Prilepu zajeli tudi metamorfne prikamnine. Širše območje Prilepa pripada Pelagonskemu masivu. Njegov debeli metamorfni kompleks vsebuje tudi granitoidne (granodioritne) intruzije, ki izdanjajo v Prilepski antiklinali in so jih lomili v kamnolomu Kukul. V skladu z nacionalnimi predpisi Republike Makedonije je območje zdaj zaščiteno kot naravni spomenik in nadaljnje izkoriščanje ni več mogoče. Danes je v širši okolici Prilepa samo eno pridobivalno omočje granita v Lozjanski Reki-Kruševici in nekaj območij granitnih gnajsov z velikim potencialom. Te rešitve bi bilo treba pretehtati tudi za rekonstrukcijo osrednjega dvorišča Ljubljanskega gradu, namesto da se uporabljajo že na pogled neprimerni nadomestni naravni kamni.