Karnijska školjčna favna na Lesnem brdu in njen paleobiološki pomen

Povzetek

Biostratinomska raziskava je pokazala, da moremo najdišče Lesno brdo obravnavati kot nahajališče fosilne biocenoze. Raziskovanje je potekalo po sistemskih shemah sestave in delovanja združbe. Za označitev taksonomske in količinske sestave sem uporabil opisne in numerične metode. Vplive na sestavo združbe smo proučevali z geokemičnimi, sedimentološkimi in paleoekološkimi metodami. Da bi spoznal in pojasnil delovanje združbe, sem raziskoval funkcijo organizmov z metodo adaptivne funkcionalne morfologije kot odnosom med obliko organizma, okoljem, načinom življenja in evolucijo. Nastanka novih vrst in podvrst na nahajališču Lesno brdo ne uvrščam v selektivno, ampak v hitro simpatrično adaptivno speciacijo in subspeciacijo. Določen je bil tudi vpliv topografskih in hidrografskih razmer na speciacijo in subspeciacijo ter evolucijsko konvergenco pri rodovih Trigonodus in Myophoria. Paleobiogeografske razlike in podobnosti v južnih Alpah imajo ekološki vzrok. Pogled v biofaciese in biokronologijo južnoalpskih nahajališč je opozoril na ekostratigrafijo in diakronost, dvoje pojmov, ki smo ju pri nas doslej premalo upoštevali.