Paleocenske plasti Liburnijske formacije v profilu Čebulovica (NW Jadransko - dinarska platforma)

Povzetek

V useku nove avtoceste in stare ceste med Postojno in Divačo so v 150 m debeli skladovnici razkriti paleocenski apnenci Liburnijske formacije. Značilna je vertikalna menjava ne-morskih in morskih plasti z bioto haracej na eni in dasikladacej s foraminiferami na drugi strani. Plasti podplimskega in medplimskega značaja so bile odložene na plitvi “rampi”, v priobalnih lagunah, pogosto tudi v brakičnih in zaslajenih okoljih. Registriranih je preko 60 kratkotrajnih emerzijskih faz z značilnimi teksturami na kontaktnih ploskvah in z mikrokodiji (Paronipora). Po izotopski sestavi δ18O in δ13C ločimo 3 skupine apnencev: morske, brakične ter tiste, ki jih je zajela vadozna diageneza. Temperatura morja je občasno dosegla 27° do 30° C. V spodnjem delu profila (danij, SBZ 1) med fosili dominirajo haraceje, Lagynophora, polži ter alga Aeolisaccus barattoloi De Castro ob redkih foraminiferah Bangiana hanseni (n.gen. n.sp.) v biomikritnih apnencih tipa mudstone - wackestone. V zgornjem delu profila (selandij, SBZ 2) so številne alge Decastroporella tergestina Barattolo, Drobnella slovenica Barattolo, Hamulusella liburnica (Buser et Radoičić), Microsporangiella buseri Barattolo, Cymopolia sp. in redkejši horizonti haracej. V apnencih s povečanim morskim vplivom (biospariti tipa packstone - grainstone) se pojavijo foraminifere Kayseriella decastroi Sirel, Haymanella paleocenica Sirel, med tekstulariidami, valvulinidami in redkimi rotaliidami. Podlaga profilu so maastrichtijski apnenci z vrsto Rhapydionina liburnica (Stache). V krovnih plasteh so določene plasti thanetija (SBZ 3, SBZ 4) s foraminiferami Miscellanea juliettae villattae Leppig, Assilina yvettae Schaub, A. azilensis (Tambareau), Lacazina blumenthali Reichel et Sigal, Pseudolacazina donatae (Drobne), Coskinon rajkae Hottinger et Drobne, Discocyclina sp. Najmljaše plasti pripadajo alveolinsko-numulitnemu apnencu z vrsto Alveolina daniensis Drobne (SBZ 6, spodnji ilerdij). Na Krasu smo v profilu Čebulovica s korelacijo morske favne z ne-morsko floro interpretirali redek fenomen, do 5 milijonov let trajajoče obdobje nastajanja plasti Liburnijske formacije po kredno / terciarni meji do vključno selandija. V zaporedju plasti se zrcali pozno paleocenska morska transgresija oz. dvig morske gladine. Ta v thanetiju in ilerdiju poveže sedimentacijske prostore na severnem robu Tetisa. Haraceje in foraminifere nudijo primerjave na zahod do Pirenejev, dasikladaceje in foraminifere pa na vzhod preko Hercegovine, Apulije, otoka Krfa in zahodne Grčije do Turčije.