Koliko je služb za geologe in ali je študentov geologije preveč?

Avtorji

  • Mihael Brenčič
  • Aleksander Horvat
  • Dorotea Verša

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.1999.015

Povzetek

V nasprotju s splošnim upadanjem zanimanja za študij naravoslovja in tehnike, vpis v prvi letnik študija geologije na ljubljanski Univerzi narašča. Nasprotno pa število diplomantov v posameznem študijskem letu ostaja približno enako. Število diplomantov se, z redkimi izjemami v posameznih letih, giblje med 8 in 15. V zadnjih 20 letih so diplomirali 203 študentje, ali 10,15 študenta letno. Ob današnjem trendu študija in števila zaposlenih se za posamezno delovno mesto poteguje 1,35 diplomanta. Za naravno zamenjavo danes upokojenega geologa v Sloveniji je potrebno čakati 14,7 let. Omenjeni zaposlitveni parametri so povsem primerljivi s podatki v ZDA in ne kažejo recesijskega trenda tako, kot običajno mislimo. Največ povpraševanja po kadrih geološke stroke med leti 1993 in 1998 je bilo po diplominarih inženirjih geologije. Število brezposelnih se zmanjšuje, brezposelnih inženirjev in doktorjev geologije trenutno praktično ni. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem ponazarja zaposlitvene možnosti; te so nekoliko slabše za tiste z nižjo izobrazbo in boljše za tiste z višjimi stopnjami izobrazbe. Realizacija zaposlovanja kadrov geološke stroke v letu 1998 je bila povprečno 70 odstotna (inž. geol. 100%, dipl. inž. geol. 80%, mag. geol. 0%, dr. geol. zn. 25%). V projekcijah zaposlovanja v ZDA v letu 2006 vidimo, da bo najbolj upadlo zaposlovanje geologov v predelovalni industriji (-29,49). Zaposlovanje upravnih organov bo ostalo na ravni stagnacije (+0,08), povečal pa se bo delež zaposlitev v ostalih dejavnostih storitvene narave (+27,98). V Sloveniji lahko, kljub odsotnosti točnih podatkov, pričakujemo podobne trende. V predelovalni industriji se geologi skorajda ne zaposljujejo več, zdi se, da je državna uprava že zadostila potrebam po geologih na državnem nivoju, odprte pa ostajajo še vedno zaposlitvene možnosti na regionalnem nivoju organiziranja upravnih organov. Geologi se v Sloveniji zaposljujejo predvsem v raziskovalni in znanstveni dejavnosti, njihov delež pa se povečuje tudi med samozaposlenimi in v investicijsko-konzultantski dejavnosti.

Prenosi

Kako citirati

Brenčič, M., Horvat, A., & Verša, D. (1999). Koliko je služb za geologe in ali je študentov geologije preveč? . Geologija, 42(1), 219–226. https://doi.org/10.5474/geologija.1999.015

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 4 5 6 7 > >>