Uporaba daljinskega zaznavanja - satelitskih posnetkov v inženirski geologiji (območje Črnega Kala)

Povzetek

Cilj prispevka je odgovoriti na vprašanje uporabnosti satelitskih posnetkov pri geološkem kartiranju večjih meril (1:10.000 in več). Poskušali smo ugotoviti primernost daljinskega zaznavanja pri ugotavljanju litologije in prisotnosti prelomov. Ta dva faktorja sta le del celote, ki določa stabilnost površine in posredno vpliva na gradnjo linearnih objektov kot so ceste, železnice, razni vodi, itd. Kot osnovni podatki za nadaljno digitalno obdelavo podatkov so bili vzeti satelitski posnetki območja Črnega Kala, posneti s satelitom Landsat 5 TM. Osnovnim posnetkom je bilo povečano (raztegnjeno) območje kontrasta z namenom, da se povečajo razlike med elementi na njih. Obdelava z Laplaceovim in 2dfdxdy filtroma je dala kot rezultat posnetke s poudarjenimi elementi in njihovimi robovi. Med možnimi barvnimi zloženkami so bile za nadaljnjo obdelavo izbrane najprimernejše. Za klasificiranje barvnih zloženk smo uporabili dve metodi. Za barvno zloženko iz osnovnih posnetkov 1, 2 in 7 smo uporabili nenadzorovano klasifikacijo in za barvno zloženko iz osnovnih posnetkov 2, 4 in 6 nadzorovano klasifikacijo. S primerjavo z geološko karto smo dobili rezultate natančnosti klasifikacije. Natančnost nenadzirane klasifikacije je dosegla 56,5%, natančnost nadzirane klasifikacije pa 65,2%.