Pliocenski vodonosniki - pomemben vir neoporečne pitne vode za ptujsko-ormoško regijo

Povzetek

Mesto Ptuj s širšo okolico se oskrbuje s pitno vodo iz podtalnice Dravskega polja z zajetjem v Skorbi. Podtalnica se nahaja v kvartarnem dravskem produ sorazmerno plitvo pod površino (7-12,5 m) in je zaradi intenzivnega kmetijstva prekomerno onesnažena z nitrati in pesticidi. Zbrani geološki podatki ter globinske raziskave, so pokazali, da leže na vzhodnem delu Dravskega polja in zahodnem delu Ptujskega polja pod kvartarnimi dravskimi prodnimi naplavinami številne dokaj debele (10-25 m) mlajše pliocenske vodonosne prodne plasti. Med seboj so ločene z neprepustnimi glinami. Te vodonosne plasti izdanjajo v Slovenskih goricah severno in severovzhodno od Ptuja, kjer se napajajo s padavinami. Na osnovi raziskav, ki so obsegale vrtanje, elektrokarotažne meritve, poizkusno črpanje in analize kakovosti vode, so bile v letih 1995-96 v Skorbi zajete 3-4 vodonosne pliocenske prodne plasti. Izvrtani so bili 3 vodnjaki globine 150-155 m. V vodnjakih je zgornja, oporečna podtalnica v kvartarnem produ zatesnjena z zacementiranimi jeklenimi cevmi, podtalnica v pliocenskih prodnih plasteh pa je zajeta s plastičnimi filterskimi cevmi. Debelina zajetih pliocenskih vodonosnih plasti v vodnjakih niha od 50-57 m, izdatnost vodnjakov pa od 20-23 l/s. Skupaj dajejo vsi trije vodnjaki več od 60 l/s vode. Vodnjaki neprekinjeno obratujejo že od začetka leta 1996. Podtalna voda pa je po podatkih analiz kemično in bakteriološko neoporečna. Je brez pesticidov in z zelo nizko vsebnostjo nitratov (pod 1 mg N/l). Izmerjene koncentracije vseh zasledovanih pesticidov, tudi atrazina in desetilatrazina, ki sta stalna spremljevalca podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, so bile manjše od detekcijske meje uporabljenih analitskih metod. S tem je bila zagotovljena oskrba mesta Ptuja in okolice z dobro pitno vodo.