Nov pogled na klasična svinčevo-cinkova rudišča v Vzhodnih Alpah (Avstrija/Slovenija) - nastanek MVT rudišč zaradi gravitacijskega toka rudonosnih raztopin na območju Alp

Povzetek

Svinčevo-cinkova rudišča v južni Avstriji in severovzhodni Sloveniji nastopajo v triasnih platformskih karbonatih. Rudne teksture, ki so jih razlagali kot sinsedimentne, so bile osnova za model singenetsko/sinsedimentnega nastanka rude, ki so ga dolgo časa zagovarjali mnogi avtorji. Po naši interpretaciji so te „sinsedimentne“ rudne teksture interna zapolnitev odprtin. Ruda je začela nastajati po izločanju diagenetskih cementov. Epigeneza vključuje dva tipa sedlastega dolomita in tri tipe debelozrnatega kalcita. Prva faza orudenja bogata s Zn je nastopila istočasno s prvo generacijo sedlastega dolomita in kaže jasno zaporedje različnih tipov sfalerita, ki jih lahko ločimo po petrografskih in geokemičnih značilnostih. Izločanje sfalerita spremljajo pirit, galenit, fluorit in barit. V drugi rudni fazi prevladuje Pb; ta faza jasno nastopa po rasti prve generacije sedlastega dolomita in pred rastjo prve generacije debelozrnatega kalcita. Ta druga rudna faza vsebuje samo en tip sfalerita, ki ima v presevni svetlobi značilno rumeno barvo. Sfalerit z enakimi optičnimi lastnostmi in geokemično sestavo se pojavlja tudi z mlajšimi karbonatnimi cementi. Raziskave tekočinskih vključkov kažejo za prvo rudno fazo nastanka sedlastega dolomita in sfalerita temperaturo od 122 do 159 °C. Temperatura nastanka fluorita pada od prve proti tretji generaciji. Prvi generaciji sfalerita in sedlastega dolomita v profilu lahko sledimo v zgornjetriasne in spodnjejurske sedimentne kamnine. Spodnja jura je s tem največja starost prve Pb-Zn rudne faze. Geokemični podatki za rudo in prikamnino kažejo, da so metamorfne kamnine v podlagi izvorno področje kovin. Verjetno so rudonosne raztopine prihajale proti jugu iz dvignjenega severno ležečega prostora (Vindelicijsko-češki masiv) zaradi gravitacijskega toka. Te raztopine so izluževale kovine iz metamorfne podlage in se dvignile, podprte z vročim toplotnim tokom, ki je posledica začetka razpiranja v alpskem prostoru. Rude so nastajale v območjih z višjo poroznostjo, v specifičnih geokemičnih pogojih, kot je na primer prisotnost triasnega žvepla.