Strukturno-geološko kartiranje zakraselih apnencev

Povzetek

Pri strukturnem kartiranju zakraselih apnencev moramo povečati pogostnost merjenja vpadov in slemenitve plasti in izrisati vse vključke drugih kamnin v apnencih. Meritve plasti nam omogočajo ugotoviti plikativne deformacije, vključki kamnin usmerjajo pretakanje vode in vplivajo na nastanek, oblikovanje in potek podzemskih prostorov in na oblikovanje kraškga površja. Pri kartiranju obnarivno in obtektonsko pretrtih apnencev, je za razumevanje procesov zakrasevanja, potrebno ločiti zdrobljene porušene in razpoklinske cone. Velik vpliv na razpored in velikost podzemskih prostorov in površinsko oblikovanje kras imajo tudi litološke, obnarivne in prelomne hidrološke zadrževalno-zaporne strukture. Vsi strukturni elementi, med katere poleg tektonskih elementov štejemo tudi lezike, litološke spremembe, vložki drugih kamnin in zadrževalno-zaporne strukture gradijo strukturno rešetko. Ti vplivajo na nastanek speleogenetske mreže, ki zajema vse podzemske prostore. Zaradi denudacije se presek kraškega površja pomika navzdol po strukturni in speleogenetski mreži. Odpirajo se novi strukturni elementi, speleološki elementi pa postopno izginjajo in na površini ostajajo le bolj ali manj spoznavni nasledstveni objekti. Kraški teren lahko opredelimo kot dinamičen prostorsko hidrogeološki in speleološki-nasledstveni sistem, ki je pod stalnim vplivom aktualnih tektonskih premikanj.