Litiotidne školjke v Sloveniji in njihov način življenja

Povzetek

Litiotidne školjke so značilen favnistični element plitvomorskega razvoja spodnjejurskih plasti južne Slovenije. Do 75 metrov debeli horizont s srednjeliasnimi školjkami imenujemo “litiotidni horizont” in ga uvrščamo v pliensbachij oz. domerij. Pod imenom litiotidne školjke v Sloveniji združujemo tri morfološko podobne rodove oziroma vrste sesilnih, monomiarnih, disodontnih školjk: Lithiotis problematica, Cochlearites loppianus in Lithioperna scutata, ki so sistematično obdelane v tem prispevku. Izraz litiotidne školjke nima taksonomskega pomena, saj jih danes uvrščamo v različne družine. Spadajo v red Pterioida. Litiotidne školjke so v pokončnem položaju živele na mehkem lagunskem dnu, v tesni združbi skupaj nagnetenih osebkov, ki so se med seboj podpirali in hkrati tekmovali za življenjski prostor. Sedimentacija karbonatnega blata je bila precej hitra, zato so litiotidne školjke vse življenje enakomerno rastle v navpični smeri, tako da je njihov bivalni del na ventralnem koncu ostajal nad nivojem obdajajočega substrata. Litiotidne školjke so imele nenavadne, variabilne, specifičnemu okolju prilagojene lupine. So zelo velike, sploščene in izrazito razpotegnjene v višino. Njihova notranja površina je tridelna; v sredini je glavno oz. osrednje polje, ob straneh pa peresasti polji. Mehanizem odpiranja in zapiranja njihovih lupin še danes ni docela pojasnjen.