The massive sulphides and magnetite deposits of northern Ethiopia

Povzetek

Masivni sulfidi so v severni Etiopiji vezani na eugeosinklinalne kamenine zgornjega predkambrija, in sicer na spodnji del zaporedja, ki ga v debelini več kilometrov predstavljata lokalno poimenovani grupi Tsaliet in Tambien. Skupaj s še mlajšimi predkambrijskimi kameninami gradita rdečemorski proterozojski bazen, ki obsega današnjo severovzhodno Afriko in Arabijo. Po izvoru vulkanogene in sedimentogene metamorfne kamenine ne presegajo zelenega faciesa. Po izotopskih podatkih je starost zaporedja okrog 1000 milijonov let. Geotektonsko zgodovino severne Etiopije in bližnjega Sudana je mogoče tolmačiti kot kratoniziran predkambrijski otočni lok. Severna Etiopija pripada metalogenetski provinci s stratiformnimi rudišči pirita, barvnih kovin, magnetita in zlata. Primarna orudenja so nastala v povezavi z geosinklinalnim magmatizmom v obliki izlivov lav na morskem dnu in intruzij- v nastalo skladovnico. Zgodnje magmatske kamenine so natrijske in kažejo značilnosti spilitsko-keratofirske skupine. Poznejše granitne intruzije pa so po sestavi peralkalne. Od znatnega števila doslej znanih rudnih nahajališč jih je bilo le malo nadrobno raziskanih v globino. Orudenja so nastala na morskem dnu pri čemer so rudni minerali precipitirali iz rudonosnih raztopin, ki so uhajale iz razpok, ter se plastovito nakopičili izmenoma med sedimenti in razlitimi lavami. Obseg posameznih nahajališč je v splošnem relativno majhen. Za rudne parageneze je značilno, da skupaj nastopajo oksidni in sulfidni železovi minerali. Za nastanek obeh faciesov je bila merodajnejša sestava raztopin kot sedimentacijsko okolje. Zveza s poznejšim plutonizmom pa je bila hidrotermalna rejuvenacija prvotnih rudnih mineralov. Pri tem je prišlo do nadomeščanja, premeščanja in obogatitve mineralnih komponent tako v prvotno sedimentiranih rudnih telesih kot v bližnjih strukturnih prepustnih conah. Na ta način so nastale tudi zlatonosne kremenove žile, ki so jih v Eritreji do nedavnega rudarsko odkopavali. Izvor rudnih komponent je po vsej verjetnosti magmatski. Za žveplo pa so izotopske preiskave pokazale poleg magmatskega še organogeni morski izvor. Iz tega sklepamo, da so bile v rudonosnih raztopinah udeležene tudi konatne vode. Vpliv regionalne metamorfoze na masivne sulfide je bil majhen. Po Hutchinsonovi klasifikaciji ustrezajo rudišča proterozojskemu tipu sestave Pb-Zn-Cu-Ag, pri čemer količini cinka in bakra daleč prevladujeta nad svincem. Vsebnosti kovin so zelo nizke in nestalne, posebnost pa je lokalno znatna količina magnetita. Zlato in srebro sta prisotna. Ekonomsko pomembne vsebnosti kovin je mogoče pričakovati le tam, kjer je primarna ruda obogatena zaradi cementacije.