Zgornjekredni turbiditi južnega obrobja Beograda: Podrobna opredelitev začetka santonijske konvergence, dokazi iz Savske šivne cone (Guberevac-Babe, severna Šumadija, Srbija)

Povzetek

Turbiditi, kot sedimentacijski sistemi, vezani na aktivne robove celin, so turbiditi nosilci pomembnih podatkov o orogenem razvoju območja. V tem članku so predstavljeni novi stratigrafski in strukturni podatki o enem od alpskih turbiditnih sistemov iz časa pozne krede (območje Guberevac-Babe-Ropočevo; Srbija). Znotraj Savske šivne cone in Vzhodne Vardarske cone sta bili odloženi dve sinorogeni zaporedji, pri čemer je bilo prvo podvrženo poznokrednim kompresijskim in ekstenzijskim deformacijam. Glede na nove biostratigrafske podatke je do nastanka kompresijskih struktur prišlo v santoniju. V deformiranem delu santonijskega klastično-karbonatnega turbiditnega zaporedja v bližini Guberevaca so vidne nove pomembne kompresijske strukture. Gube, reverzni prelomi in tektonski stiloliti so vidni nekaj kilometrov stran od primarne deformacije (nariv Bela Reka), v talnini narinjene Vzhodne Vardarske cone.
O kompleksnosti geoloških procesov na območju Guberevac-Babe-Ropočevo pričajo tudi plasti zgornjekrednih kamnin, ki so bile predhodno kartirane na širšem območju. V sklopu naše terenske študije smo izvedli statistično analizo strukturnih elementov, kot so prelomi, gube in plasti, kar prispeva k boljšemu razumevanju Savske šivne cone. Opazovane kompresijske strukture, kot so mezoskopske gube, narivi in klivažne ravnine dveh generacij, kot tudi pridobljeni statistični podatki o strukturah, se večinoma pojavljajo v prednarivnem čelu ali znotraj mešanih klastično-karbonatnih turbiditov Savske šivne cone (območje Guberevac-Babe). Celotna študija kaže, da je bil preiskovani segment talnine, ki ga predstavljajo deformirani turbiditi Savske šivne cone, izpostavljen tektonskemu krčenju v santoniju (začetek konvergence). Po koncu glavnega dogodka debeljenja skorje je bil šivni segment Guberevac-Babe-Ropočevo večkrat reaktiviran (postorogena ekstenzija). Preučevani segment neotetidine vardarske paleosuture je med pozno kredo in miocenom skupaj doživel štiri faze deformacij. Te vključujejo pozno-oligocensko reaktivacijo ter umestitev pozno-oligocenskega subvulkanskega telesa Glavčina-Parlozi in nekoliko mlajšega, miocenskega magmatskega sistema Stenička bara.