Paleoekološki pomen fosilne sledi Circulichnis Vyalov, 1971 iz karbona Doneškega bazena v Ukrajini

Povzetek

Ihnofosilni rod Circulichnis Vyalov, 1971 je vodoravna, obročasto ali elipsasto oblikovana sled vrtanja in/ali premikanja neznanih organizmov, najverjetneje anelidov ali “črvov”, ki so se ohranili na površini plasti. Ta ihnofosilni rod je poznan v širokem starostnem intervalu (ediakarij–oligocen). Circulichnis izkazuje širok ekološki razpon in je bil najden v kontinentalnih (Mermia ihnofacies), šelfnih in razmeroma globokomorskih (turbiditnih) sedimentih. Običajno ga tolmačijo kot sled prehranjevanja s sedimentom, vendar posebnosti njegovega nastanka ostajajo nekoliko skrivnostne, saj ni jasno, kako je organizem, ki je pustil sled, dosegel površino sedimenta, saj so stranske veje obročastih sledi izjemno redke in jih je opazilo le nekaj raziskovalcev. V formaciji Mospyne (zgornji baškirij, spodnji pennsilvanij) v Doneškem bazenu je bil najden precej velik primerek vrste Circulichnis montanus Vyalov, 1971. Na tem primerku je ohranjena stranska veja, kar je, kot je navedeno zgoraj, precej redko. To odkritje je potrdilo domnevo Alfreda Uchmana in Bruna Ratazzija o posebnostih nastanka rodu Circulichnis. Po tej domnevi je posamezen obroč Circulichnis poskus prehranjevanja na določeni ravni v sedimentu, medtem ko so stranske veje Circulichnis del vertikalnega rova, ki vodi na drugo raven v sedimentu. Raziskava Circulichnis montanus iz Doneškega bazena je pokazala, da je pravilna vsaj varianta C sheme nastanka rodu Circulichnis, ki sta jo predlagala Uchman in Ratazzi, tj. stranska veja je horizontalni ali subhorizontalni del sicer vertikalnega rova. Vendar to ne izključuje pravilnosti variant A in B Uchmanove in Ratazzijeve sheme. Nedvoumen odgovor na to vprašanje bodo lahko dale le nove najdbe dobro ohranjenih primerkov rodu Circulichnis.