Znaki ekstenzije skorje v spodnjejurskih karbonatih osrednje Slovenije

Povzetek

Spodnjejurska Podbukovška formacija predstavlja zaporedje plitvomorskih karbonatnih kamnin, odloženih na nekdanji Južnotetidini karbonatni megaplatformi in Jadranski karbonatni platformi. V članku predstavljamo nekaj izdankov Podbukovške formacije iz osrednje Slovenije (južni rob Ljubljanskega barja), v katerih so vidni možni dokazi za zgodnjejursko ekstenzijsko tektoniko. Periplimski facies najnižjega, hettangijsko-sinemurijskega dela Podbukovške formacije se lokalno prepleta z nekaj metri do nekaj deset metri debelimi plastmi muljasto podprte povsem dolomitizirane polimiktne breče. Drugod plasti periplimskih karbonatov sekajo neptunski dajki, ki so široki do nekaj metrov in zapolnjeni z dolomikritom. Isti ali nekoliko višji deli formacije ponekod vsebujejo tektonske grabne/polgrabne, zapolnjene z nekaj metri ali desetinami metrov povsem dolomitizirane slabo sortirane, muljasto podprte polimiktne breče. V klastih in vezivu so prisotne drobne miliolidne foraminifere. Delno dolomitizirana blokovna breča je prisotna tudi v zgornjih delih Podbukovške formacije nad pliensbachijsko – spodnjetoarcijskim litiotidnim apnencem. Poleg povsem in delno dolomitiziranih klastov breča vsebuje tudi raznolike klaste apnenca. V vezivu so prisotni radialno žarkoviti ooidi in nekaj bioklastov.
Hettangijsko–sinemurijske breče in dajke povezujemo z zgodnjo, razpršeno fazo razpiranja Peninskega oceana (Alpske Tetide), toarcijske breče pa z glavno, fokusirano fazo razpiranja. Ekstenzijska tektonika je skupaj z razvojem biote in spremembami v paleo-oceanografskih razmerah pomembno vplivala na faciesne spremembe med nižjimi in višjimi deli Podbukovške formacije.