Večmetodne raziskave sedimentarnega zaporedja in kamnitih izdelkov rimskodobnega kamnoloma v Podpeči

Povzetek

Članek predstavlja večmetodno karakterizacijo rimskega kamnoloma v vasi Podpeč južno od Ljubljane in primere umeščanja apnenca kamnitih izdelkov iz spodnjejurskih (pliensbachijskih) mikritnih, drobnozrnatih in oolitnih faciesov v znan obseg kamnoloma. Na severnem robu hriba sv. Ane je bilo z arheološkimi izkopi razkrito 23 m debelo kamninsko zaporedje antičnega kamnoloma. Za karakterizacijo kamnin, ki so jih izkoriščali v kamnolomu, so bile opravljene petrološke, mineraloške, mikropaleontološke in geokemične analize ter izotopske analize ogljika, kisika in stroncija. Poleg tega je bila izdelana nova podrobna geološka karta širšega območja Podpeči, na kateri so natančno opredeljene litostratigrafske enote na tem območju.
Preučeno zaporedje vsebuje faciese, ki se pojavljajo tudi v sodobnem delu kamnoloma. Potrjena je bila interpretacija sedimentacije v notranje diferencirani laguni. Za preučeno zaporedje so značilne vrednosti izotopov δ¹³C od -2,44 do +2,5 ‰, vrednosti δ¹⁸O od -4,0 do -1,2 ‰ in vrednosti ⁸⁷Sr/⁸⁶Sr od 0,707414 ‰ (SD 0,000003) do 0,707329 ‰ (SD 0,000012). Izotopske vrednosti Sr lahko uporabimo kot najzanesljivejši podatek pri določitvi izvora kamnitih izdelkov, vrednosti δ¹³C, δ¹⁸O pa lahko pomagajo pri zožitvi opredelitve mesta pridobivanja znotraj znanega zaporedja plasti rimskega kamnoloma v Podpeči. Visoka pozitivna korelacija SiO₂ z Al₂O₃, K₂O in TiO₂, ugotovljena v preučenem zaporedju in kamnitih izdelkih, kaže na majhen vnos terigene komponente v primarno sedimentacijsko okolje ter dodatno potrjuje določitev provenience.
Z uporabo večmetodnega pristopa h karakterizaciji znanega obsega antičnega dela Podpeškega kamnoloma smo omogočili zanesljivo določitev izvora kamnitih izdelkov iz kamnoloma in ta pristop uspešno uporabili na več kamnitih izdelkih izdelanih iz mikritnih, drobnozrnatih in oolitnih apnencev.