Sedimentološka in paleontološka analiza spodnjejurskega dela Zatrniške formacije na Pokljuki, Slovenija

Povzetek

Zgornjeladinijska do spodnjejurska Zatrniška formacija je značilna litostratigrafska enota mezozojskega Blejskega bazena. Zgornji del Zatrniške formacije in prehod v mlajšo Ribniško brečo smo posneli na planini Zajamniki na Pokljuki. Najnižji del posnetega zaporedja pripada “klasičnemu” delu Zatrniške formacije. Najpogostejši litologiji v tem delu sta mikritni apnenec bež barve in drobnozrnat kalkarenit. Določene so bile foraminifere Siphovalvulina, ?Everticyclammina, ?Mesoendothyra in ?Pseudopfenderina, ki dokazujejo zgodnjejursko starost. “Klasičnemu” delu Zatrniške formacije sledi svetlo rožnat apnenec, ki še vedno pripada Zatrniški formaciji. Za ta interval so značilne strukture podvodnega plazenja. Pogosti, v nekaterih plasteh prevladujoči, so delci morskih lilij. Poleg že prej omenjenih rodov foraminifer, so tukaj prisotne še Meandrovoluta asiagoensis Fugagnoli & Rettori, Trocholina sp., Valvulinidae, drobne Textulariidae, Lagenida, in drobni ?Ophthalmidium. Resedimenti, ki prevladujejo v obeh posnetih delih Zatrniške formacije, kažejo na sedimentacijo na pobočju ali ob vznožju pobočja. Prehod v rožnat apnenec s pogostimi sledovi plazenja in obilico ploščic morskih lilij bi lahko odražal pospešeno pogrezanje robov Julijske karbonatne platforme v pliensbachiju. Zatrniški formaciji sledi formacija pliensbachijske (?) Ribniške breče. Značilne so impregnacije z železovo-manganovimi oksidi, vijolična barva kamnine in večja količina glinene primesi. Foraminiferno združbo sestavljajo Lenticulina, drobne razpotegnjene Lagenida in epistominide. Plasti Ribničke breče so bile odložene z drobirskimi tokovi. Obogatitve z železovo-manganovimi oksidi kažejo na počasnejšo sedimentacijo.