Vloga predalpidske polikristalinske podlage pri paleogeografski razporeditvi oceanskih bazenov Neotetide

Povzetek

Študija prinaša globlje razumevanje zgodnjemezozojskih paleogeogeografskih prostorsko-časovnih odnosov s preučevanjem razlik v podlagi dveh kontinentalnih blokov med Jadransko in Evropsko ploščo. Fragmenta skorje Drina-Ivanjica in Pelagonija sta igrala pomembno vlogo v notranji zgradbi zgodnjealpidskega oceana, kar je vplivalo tudi na narivanje dinarsko-helenskih ofiolitov v zgornji juri. K ponovnemu razmisleku o paleogeografiji so nas spodbudili novi podatki o značilnostih variskične in predvariskične podlage. Nedavno objavljeni podatki kažejo, da ima Pelagonijski blok podlago avalonijskega tipa, pri Jadranski mikroplošči in njenih fragmentih pa je bil dokumentiran kadomijski tip podlage. Razlike kažejo na različno predvariskično potovanje obeh kontinentalnih blokov in tudi ločeno prostorsko razporeditev med variskično amalgamacijo. Avalonijska preteklost uvršča Pelagonijski blok stran od Apulijske ali Jadranske plošče oziroma Dinaridov. Na prehodu iz paleozoika v mezozoik je bil Pelagonijski blok lahko del Kimerijskega kontinentalnega pasu ali najjužnejši del variskične Evrope. Na bližnji Jadranski mikroplošči je triasno-jursko odpiranje oceana privedlo do ločitve bloka Drina-Ivanjica in njegovega odmika na vzhod od glavne Jadranske mikroplošče. Rifting se ujema s hkratnim drsenjem Pelagonidov v nasprotni smeri, proti zahodu. Razpad južnoevropske variskične konfiguracije je lahko privedel do prostorske poravnave obeh blokov s skupnim imenom Drina-Pelagonija. Z upoštevanjem medsebojnega paleogeografskega položaja kontinentalnih enot pred juro in tekom jure lahko sklepamo, da sta v Neotetidi obstajala dva Vardarska bazena – Dinarska Tetida (Notranji Dinaridi–Mirdita–Pindos) in glavni Vardarski ocean (Zahodna Vardarska cona).