Poznokvartarni razvoj sedimentacijskega okolja v Modrejcah pri Mostu na Soči (Posočje, Julijske Alpe)

Povzetek

Geomorfološke in geološke raziskave zgodovine poledenitev v Slovenskem Alpskem prostoru imajo dolgo tradicijo, kljub temu pa še vedno ostaja več nejasnosti o obsegu in času pleistocenskih poledenitev v tem prostoru. Ledeniške geomorfne oblike in nepredelani ledeniški sedimenti so redko ohranjeni na območjih nekdanjih ledeniških čel, kar še posebej velja za Posočje, za katero so bile poročane različne interpretacije obsega nekdanjega Soškega ledenika. Pretekle študije niso uspele ugotoviti, ali je ena ali morda več poledenitev segalo tako daleč po Posočju, da je doseglo Most na Soči. Da bi raziskali to vprašanje, smo svojo študijo usmerili na kvartarno sedimentacijsko zaporedje in geomorfne oblike v Modrejcah pri Mostu na Soči. Novi terenski geološki in geomorfološki podatki omogočajo interpretacijo sedimentacijskega okolja in stratigrafskih odnosov med različnimi enotami. V povezavi z ledeniško dinamiko se je sedimentacijsko okolje razvilo iz glaciofluvialnega in glaciolakustričnega v ledeniškega, kateremu je sledilo odlaganje pobočnega materiala. Bočne morene so ohranjene na višjih legah, medtem ko je stopničasto pobočje vrezano v starejše ledeniške, glaciofluvialne in glaciolakustrične sprijete sedimente. Vrezovanje je rezultat delovanja mlajših ledeniških procesov in procesov po umiku ledenika, kot so rečna erozija in pobočna dinamika. Sklepamo, da je bilo preučeno sedimentacijsko zaporedje odloženo med dvema različnima napredovalnima fazama; v zadnjem poledenitvenem višku in v enem izmed prejšnjih. Naša študija tako nakazuje, da je Soški ledenik v poznejšem delu kvartarja dvakrat segal do območja Mosta na Soči.