Pregled preteklih izotopskih hidroloških raziskav na območju Ljubljane, Slovenija

Povzetek

Izotopske raziskave se uporabljajo za proučevanje vodnih virov ter človeškega vpliva na vodni krog. V članku podajamo pregled preteklih izotopskih hidroloških raziskav na območju ljubljanskih vodonosnikov s poudarkom na uporabi razmerij stabilnih izotopov vodika, kisika in ogljika do leta 2019. Zbrali smo podatke o metodah in rezultatih ter identificirali glavne pomanjkljivosti preteklih raziskav. V sklopu pregleda smo zbrali različne vire (skupno 102) z informacijami, ki se nanašajo na karakterizacijo vodonosnikov, pomembnih za oskrbo z vodo na območju mestne občine Ljubljana. Med zbranimi viri je 41 takšnih, ki smo jih podrobneje pregledali, saj poročajo o izotopskih raziskavah podzemne in površinske vode ter padavin. V Sloveniji so bile izotopske raziskave kisika in vodika v podzemni vodi prvič izvedene na Ljubljanskem barju leta 1976, medtem ko so se raziskave na Ljubljanskem polju ter na reki Savi pričele šele 1997. Izotopske raziskave ogljika v podzemni vodi so se pričele kasneje: na Ljubljanskem polju leta 2003 ter na Ljubljanskem barju leta 2010. Spremljanje izotopske sestave se je na obravnavanem območju v preteklosti izvajalo večinoma v sklopu različnih raziskav podzemne vode v glavnih petih črpališčih ter na reki Savi. Raziskave so potekale pretežno v sklopu različnih kratkotrajnih projektov ter so redko vključevale večje območje (npr. Ljubljansko polje in barje). Daljše zvezne izotopske raziskave podzemne vode so potekale od 2003 do 2014 na območju Pivovarne Union, spremljanje padavin pa poteka v Ljubljani od leta 1981. Od leta 2011 so potekale podrobnejše izotopske raziskave na Ljubljanskem barju, leta 2018 pa so bile opravljene prve obsežnejše izotopske raziskave, tako na črpališčih kot tudi objektih, ki so del javnega vodovodnega sistema. Ugotovili smo, da je objavljanje numeričnih podatkov in ustreznih metapodatkov pomembno. Pregled razpoložljivih virov kaže, da bi objava vseh numeričnih podatkov in ustreznih metapodatkov omogočila boljše razumevanje kratke in dolgoročne dinamike kroženja vode v urbanem okolju, zato so v prihodnosti potrebni sistematični dolgoročni pristopi, ki bodo vključevali tudi ustrezno uporabo izotopskih tehnik.