Statistična analiza suše podzemne vode na primeru Dravsko-Ptujskega polja

Povzetek

Suša je pojav, ki v svetovnem merilu predstavlja vedno večji problem. Poznamo več vrst suš, med katerimi je najslabše razumljena suša podzemne vode. Z raziskavami suše podzemne vode se je hidrogeologija začela intenzivneje ukvarjati šele v zadnjem desetletju. Za območje Slovenije skorajda nimamo podatkov o suši podzemne vode. V tej raziskavi smo se osredotočili na statistično analizo diagramov nihanja gladin podzemne vode v posamezni opazovalni vrtini, s katerimi lahko določimo sušna obdobja. Prva metoda temelji na vrstilni statistiki, določeni z najnižjo percentilno vrednostjo niza meritev obravnavane opazovalne vrtine. Druga metoda uporablja univariatni indeks podzemne vode – SGI. Za pilotno območje je bil izbran odprti kvartarni vodonosnik Dravsko-Ptujskega polja. Rezultati so pokazali, da se primanjkljaj podzemne vode pojavi na različnih mestih skoraj hkrati, a se razlikuje v intenziteti in trajanju posameznega sušnega pojava. Opazovalne vrtine, ki se nahajajo na zahodnem obrobju pod Pohorjem imajo višje amplitude nihanja podzemne vode kot vrtine v osrednjem delu Dravsko-Ptujskega polja, kar je pogojeno z večjo debelino nezasičene cone vodonosnika. To vpliva na bolj intenzivna sušna obdobja z daljšim trajanjem. Na drugi strani imajo opazovalne vrtine v osrednjem in vzhodnem delu Dravsko-Ptujskega polja bolj dušeno nihanje gladine podzemne vode, kar povzroči manj intenzivna, a bolj pogosta sušna obdobja.