Značilnosti mineralov v slovenskih marmorjih

Avtorji

  • Miloš Miler
  • Tanja Mašera
  • Nina Zupančič
  • Simona Jarc

DOI:

https://doi.org/10.5474/geologija.2019.008

Povzetek

Z vrstično elektronsko mikroskopijo, z energijsko disperzijsko spektroskopijo (SEM/EDS) smo raziskali kamninotvorne in akcesorne minerale v marmorjih z različnih lokacij v Sloveniji. Opredeljeni so bili minerali in njihova kemična sestava z namenom oceniti variabilnost mineralnih združb v marmorjih. Analiza je pokazala, da so marmorji s Košenjaka mineraloško najbolj raznoliki, sledijo pohorski marmorji in marmor s Strojne. Kamninotvorna minerala kalcit in dolomit sta v največjih količinah prisotna v pohorskih marmorjih, v katerih ima kalcit višje vsebnosti magnezija kot kalcit v marmorjih s Košenjaka in Strojne, vendar ne vsebuje železa in stroncija. Akcesorni minerali, kot so kremen, sljuda, titanit, apatit, rutil, cirkon, minerali kloritne skupine, kaolinit in železovi oksidi/hidroksidi, so prisotni v marmorjih z vseh lokacij. Klinopiroksen, minerali amfibolove, epidotove in smektitne skupine, lojevec, ilmenorutil z volframom, kromit, psilomelan in bizmutovi oksidi/karbonati so bili prisotni samo v pohorskih marmorjih, medtem ko so bili minerali turmalinove in allanitove skupine, torit ali huttonit, halkopirit in minerali sinhisitove skupine prepoznani le v marmorjih s Košenjaka in Strojne. Ugotovljene so bile razlike v mineralnih združbah v marmorjih z različnih lokacij, ki so verjetno posledica različnega sedimentacijskega okolja in pogojev ter različne stopnje metamorfoze marmorjev. Te razlike kažejo, da so marmorji s Košenjaka in Strojne genetsko drugačni od tistih s Pohorja in verjetno odražajo mineralno sestavo protolita. Tako omogočajo grobo razlikovanje med bolj oddaljenimi lokacijami, vendar ne med mikrolokacijami znotraj posameznih lokacij.

Prenosi

Kako citirati

Miler, M., Mašera, T., Zupančič, N., & Jarc, S. (2019). Značilnosti mineralov v slovenskih marmorjih. Geologija, 62(2), 175–187. https://doi.org/10.5474/geologija.2019.008

Številka

Rubrika

Članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 > >>