Pregled seizmoloških raziskav povezanih s potresoma 1998 Mw5,6 in 2004 Mw5,2 v Krnskem pogorju

Povzetek

Podan je pregled obsežnih seizmoloških raziskav, ki so v dveh desetletjih sledile potresoma v Krnskem pogorju. Podrobne makroseizmične raziskave z uporabo nove Evropske potresne lestvice EMS-98 so pokazale velike razlike v poškodovanosti stavb zaradi vpliva zelo heterogenih sedimentov in deloma tudi zaradi sevalne funkcije posameznih potresov. Vplivi mehkih sedimentov so bili natančno raziskani, z uporabo metode spektralnih razmerij mikrotremorjev je bilo mogoče dokazati velik vpliv resonančnih učinkov med sedimenti in stavbami, ki so ponekod bistveno povečali škodo zaradi potresa. Posebno pomembne so bile seizmotektonske študije, ki so temeljile predvsem na žariščnih mehanizmih potresov in prostorski porazdelitvi popotresov. Skupaj z geološkimi podatki so razkrile zapleteno strukturo segmentiranega Ravenskega preloma, ki raste z interakcijo med posameznimi segmenti preloma. Za širše območje je značilen kinematični prehod med zmičnimi prelomi Dinarske smeri (NW-SE) v zahodni Sloveniji in Alpsko usmerjenimi (E-W) strukturami v Furlaniji s prevladujočim reverznim prelamljanjem. Druge raziskave so vključevale tudi analizo statičnega prenosa napetosti na sosednje prelome, analize časovnega poteka obsežnih popotresnih nizov in odnosa med magnitudo in frekvenco potresov. Vse te študije so pomembno spodbudile razvoj seizmologije v Sloveniji in razmahnile mednarodno sodelovanje. Po potresu leta 1998 je bila zgrajena moderna seizmološka mreža, ki je sestavljena iz 26 opazovalnic opremljenih s širokopasovnimi seizmometri, pospeškometri in visoko-ločljivimi digitalizatorji. Skupaj s čezmejno izmenjavo podatkov v stvarnem času se je bistveno izboljšala kvaliteta seizmološkega monitoringa.