Nastanek rudišč v SR Sloveniji

Povzetek

V Sloveniji so nastala rudišča v paleozojski in v mezozojski eri ter v terciarni periodi. Pomembno so koncentrirani rudni minerali v karbonsko- permskih, permskih in v triadnih plasteh. Zanimiva so predvsem rudišča, ki so nastala v več stopnjah in vsebujejo genetsko različno rudo na sorazmerno majhnem prostoru. To velja tudi za obe naši veliki rudišči Idrijo in Mežico. Genetsko bolj enotno je uranovo rudišče Žirovski vrh, vendar so tudi njegove prvotne oblike zabrisali naknadni geokemični procesi in tektonika. Po gubanju v terciarni periodi so prišla rudišča v karbonsko-permskih, permskih in triadnih plasteh v višje dele litosfere. Pri narivanju o bila premaknjena od periadriatskega lineamenta proti jugu in proti severu, neogena tektonika pa jih je razkosala. Pri tem so bili marsikje na novo razvrščeni tako rudni, kot jalovinski minerali. V pliocenski epohi in kvartarni periodi je erozija odkrila naša rudišča, zlasti svinčevo-cinkova, živosrebrova in uranova ter s tem omogočila njihovo izkoriščanje.