Spodnjejurske plasti na območju morebitnega rimskega kamnoloma Staje pri Igu

Povzetek

Do sedaj je bilo vzdolž južnih obronkov Ljubljanskega barja predlaganih nekaj lokacij kot domnevno rimskih kamnolomov, vendar nobena izmed teh, razen Podpeči, ni bila detajlno sedimentološko raziskana. Spekter dostopnega naravnega kamna tako ostaja dokaj slabo poznan. V tem prispevku predstavljamo profil, ki je bil posnet na območju morebitnega rimskega kamnoloma v majhni dolini jugovzhodno od vasi Staje pri Igu. Profil sestavljajo spodnjejurske, natančneje sinemurijske plasti, v katerih prevladujejo mikritni apnenci z dvema generacijama korozijskih votlinic in bioklastični apnenci, večinoma tipa wackestone z mehkužci. Ostali faciesi so redki kalkareniti z agregatnimi zrni ali ooidi, lumakela in apnenčeva mikrobreča. V raziskanem zaporedju izdvajamo 21 mikrofaciesnih tipov. Faciesna združba kaže na sedimentacijo v zaprti in občasno odprtomorski laguni, ki je bila podvržena ponavljajočim se okopnitvam, redko pa tudi višjeenergijskim razmeram ali dogodkom. Raziskane plasti ustrezajo predhodno opisanemu spodnjejurskemu zaporedju širšega območja, ki kaže postopno odpiranje iz hettangijskega medplimskega sedimentacijskega okolja v pliensbachijsko razgibano laguno. Pomemben element profila Staje so tudi neptunski dajki, ki do sedaj niso bili poznani v kamninah Dinarske karbonatne platfrome tega območja. Pojavljajo se v obliki razpok, zapolnjenih deloma s kalcitnim cementom, deloma pa s sedimentom tipa intra/bioklastični packstone, ki vsebuje zgornjejurske fosile. Le ti bi kot specifična značilnost lahko služili pri razločevanju artefaktov narejenih iz naravnega kamna pridobljenega iz območja Staj.