Značaj okremenjene fosilne združbe zgornjekarnijskih amfiklinskih plasti pri Crngrobu (osrednja Slovenija)

Povzetek

Okolica Crngroba (osrednja Slovenija) je geologom poznana po okremenjenih fosilih, najdenih v preperini, ki prekriva karnijske amfiklinske plasti. Zaradi okremenjenosti bi fosilna združba lahko nosila pomembno paleoekološko vrednost, vendar njen izvor in značaj nista znana, tako kot nista poznani vrsta in čas okremenitve. V okviru raziskave smo na eni od lokalitet, kjer so bili najdeni fosili, posneli sedimentološki profil preko zgornjega dela amfiklinskih plasti in prehoda v baški dolomit. Zaporedje sestavlja menjavanja plasti apnenca (bioturbiranega filamentnega in radiolarijsko-filamentnega wackestona, laminiranega filamentnega packstona, bioklastičnega wackestona, peloidnega packstona, floatstona z intraklasti inbioklasti ter intraklastičnega floatstone do rudstona), laporovca in dolomita. Lokalno se pojavlja roženec v obliki večjih gomoljev ali drobnih, razpršenih zaplat. Glede na našo interpretacijo je sedimentacija potekala na zunanjem delu pobočja ali ob vznožju pobočja, kjer se hemipelagični in deloma pelagični apnenci prepletajo s sedimenti turbiditnih in drobirskih tokov. Gravitacijski tokovi so večino biogenih zrn, kot so zelene alge, debelolupinske školjke, korale in solenoporaceje, prinesli iz plitvomorskih okolij. Fosili, mestoma pa tudi mikritni intraklasti in osnova, so nadomeščeni s kalcedonom in zrnatim megakremenom. Ta vrsta okremenitve ni vezana na posamezen mikrofacies, temveč se pojavlja v vseh apnenčastih in dolomitnih plasteh. Ker je do okremenitve prišlo po prenosu materiala po pobočju navzdol, nabrana fosilna združba ne more predstavljati naravne karnijske življenjske združbe, temveč gre za primer tanatocenoze ali celo za tafocenozo.